Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (41.789-41.813)
- psihiátrinja -e ž (á) zdravnica specialistka za psihiatrijo: predavanje znane psihiatrinje ♪
- psíhičen -čna -o prid. (í) duševen: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja ♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.: psihično nerazvit, uravnovešen ♪
- psíhika -e ž (í) knjiž. duševnost: prodreti v psihiko posameznika; mladostnikova, otrokova psihika ♪
- psíhoanalítik -a m (ȋ-í) strokovnjak za psihoanalizo: pogovor s psihoanalitikom; zdravnik psihoanalitik ♪
- psíhoanalíza -e ž (ȋ-ȋ) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij ♪
- psíhodiagnóstika -e ž (ȋ-ọ́) med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi ♪
- psíhodiagnóza -e ž (ȋ-ọ̑) psih. spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti: otroke so pošiljali na opazovanje in psihodiagnozo / opraviti psihodiagnozo ♪
- psíhodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á) psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija ♪
- psíhofízičen -čna -o prid. (ȋ-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije ♪
- psíhofízika -e ž (ȋ-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki ♪
- psihografíja -e ž (ȋ) psih. opisovanje duševnih značilnosti posameznika ali skupine: področje psihografije; biografija in psihografija ♪
- psihográm -a m (ȃ) psih. grafični prikaz duševnih značilnosti posameznika ali skupine: testni rezultati so prikazani v psihogramu ♪
- psíhohigiéna -e ž (ȋ-ẹ̑) med. skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij ♪
- psíhohigiénski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na psihohigieno: psihohigiensko delo / psihohigienska posvetovalnica ♪
- psihológičen -čna -o prid. (ọ́) star. psihološki: psihologični procesi ♪
- psihologíja -e ž (ȋ) 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase ♪
- psihologízem -zma m (ȋ) knjiž. prenašanje zakonov in metod psihologije na druga področja: očitati komu psihologizem; psihologizem v filozofiji, literarni vedi / te ideje izvirajo iz psihologizma ♪
- psihologizíranje -a s (ȋ) glagolnik od psihologizirati: izogniti se pretiranemu psihologiziranju / psihologiziranje oseb v romanu ♪
- psiholóški -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore ◊ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo ♪
- psihométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na psihometrijo: psihometrični postopki / psihometrični test ♪
- psihometríja -e ž (ȋ) nauk o merjenju duševnih pojavov ♪
- psihomotóren -rna -o prid. (ọ̄) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorne sposobnosti / psihomotorni bolezenski znaki ♪
- psihomotóričen -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorična spretnost / psihomotorični test ♪
- psihopát -a m (ȃ) psiht. značajsko, osebnostno neuravnovešen človek: biti psihopat / seksualni, shizoidni psihopat ♪
- psíhopatologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja ♪
41.664 41.689 41.714 41.739 41.764 41.789 41.814 41.839 41.864 41.889