Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (41.789-41.813)



  1.      psihiátrinja  -e ž (á) zdravnica specialistka za psihiatrijo: predavanje znane psihiatrinje
  2.      psíhičen  -čna -o prid. (í) duševen: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja ♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.: psihično nerazvit, uravnovešen
  3.      psíhika  -e ž (í) knjiž. duševnost: prodreti v psihiko posameznika; mladostnikova, otrokova psihika
  4.      psíhoanalítik  -a m (-í) strokovnjak za psihoanalizo: pogovor s psihoanalitikom; zdravnik psihoanalitik
  5.      psíhoanalíza  -e ž (-) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij
  6.      psíhodiagnóstika  -e ž (-ọ́) med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi
  7.      psíhodiagnóza  -e ž (-ọ̑) psih. spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti: otroke so pošiljali na opazovanje in psihodiagnozo / opraviti psihodiagnozo
  8.      psíhodinámičen  -čna -o prid. (-á) psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija
  9.      psíhofízičen  -čna -o prid. (-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakonifiloz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
  10.      psíhofízika  -e ž (-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki
  11.      psihografíja  -e ž () psih. opisovanje duševnih značilnosti posameznika ali skupine: področje psihografije; biografija in psihografija
  12.      psihográm  -a m () psih. grafični prikaz duševnih značilnosti posameznika ali skupine: testni rezultati so prikazani v psihogramu
  13.      psíhohigiéna  -e ž (-ẹ̑) med. skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij
  14.      psíhohigiénski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na psihohigieno: psihohigiensko delo / psihohigienska posvetovalnica
  15.      psihológičen  -čna -o prid. (ọ́) star. psihološki: psihologični procesi
  16.      psihologíja  -e ž () 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase
  17.      psihologízem  -zma m () knjiž. prenašanje zakonov in metod psihologije na druga področja: očitati komu psihologizem; psihologizem v filozofiji, literarni vedi / te ideje izvirajo iz psihologizma
  18.      psihologizíranje  -a s () glagolnik od psihologizirati: izogniti se pretiranemu psihologiziranju / psihologiziranje oseb v romanu
  19.      psiholóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore ◊ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
  20.      psihométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na psihometrijo: psihometrični postopki / psihometrični test
  21.      psihometríja  -e ž () nauk o merjenju duševnih pojavov
  22.      psihomotóren  -rna -o prid. (ọ̄) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorne sposobnosti / psihomotorni bolezenski znaki
  23.      psihomotóričen  -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorična spretnost / psihomotorični test
  24.      psihopát  -a m () psiht. značajsko, osebnostno neuravnovešen človek: biti psihopat / seksualni, shizoidni psihopat
  25.      psíhopatologíja  -e ž (-) veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja

   41.664 41.689 41.714 41.739 41.764 41.789 41.814 41.839 41.864 41.889  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA