Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (41.739-41.763)


  1.      pŕvič  prisl. (ȓ) 1. pri ponavljanju na prvem mestu: prvič se je oženil s Slovenko, drugič s tujko; razprava je bila prvič objavljena v angleščini, nato pa v slovenščini / pri cerkveni poroki v nedeljo sta bila prvič oklicana; pri licitaciji kdo da več - prvič, drugič, tretjič // izraža, da se povedano prej še ni zgodilo: danes je bil prvič v operi; prvič ta mesec sem šel v kino; ekspr. prvič v življenju je prišel na ta vrh / ekspr. v tej kavarni sem prvič in zadnjič 2. v zapovrstju na prvem mestu: prosilec ne ustreza, prvič, ker nima zadostne izobrazbe, drugič, ker nima delovnih izkušenj; knjiga obravnava 1. [prvič] politične, 2. gospodarske razmere ● ekspr. kar zmerja naj, saj ne bo prvič poudarja pogostnost dejanja; ekspr. prvič in zadnjič ti rečem: denarja ne dam izraža odločno zavrnitev ♪
  2.      pŕvikrat  prisl. (ȓ) prvič: prvikrat, odkar sta se spoznala, sta šla skupaj na sprehod / saj ni ne prvikrat ne zadnjikrat, da se je zmotil ♪
  3.      prvína  -e ž (í) 1. sestavni del, sestavina: glasovi, besede in druge prvine jezika; bistvene prvine obravnavanega problema / prvine osebnosti / obvladovati smučarske, telovadne prvine; prvine kvačkanja, pletenja // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: glasbene, likovne prvine; združevati različne stilne prvine; okrasne prvine arhitekture 2. bistveni, osnovni del: spoznavati prvine življenja / prvine novega 3. knjiž. sorazmerno samostojen del celote; element: razstaviti pripravo na prvine 4. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element: radioaktivne prvine; spajanje prvin 5. knjiž. kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu: prvine poljskih pridelkov / v mnogoboštvu odliti od pijače prvino bogovom ● zastar. iz prvine je delal sam sprva, od začetka ♪
  4.      prvínski  -a -o prid. (ȋ) 1. dan s samim nastankom, naravo: prvinski občutki; nagon po samoohranitvi je prvinski 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja: ti ljudje so še prvinski / divja, prvinska pokrajina // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prvinski izbruh strasti ● knjiž. prvinske oblike likovnega izražanja osnovne, najenostavnejše prvínsko prisl.: prvinsko zdrav smisel za stvarnost ♪
  5.      prvobíten  -tna -o prid., prvobítnejši (í ȋ) knjiž. 1. prvoten, osnoven: gorska dolina je še ohranila prvobitno podobo / odkriti sledove prvobitnih prebivalcev ♦ ekon. prvobitna akumulacija kapitala prvotna akumulacija kapitala 2. prvinski, neponarejen: prvobitne moči v človeku; prvobitna življenjska sla ♪
  6.      prvobítnost  -i ž (í) knjiž. prvotno, osnovno bistvo: dokopati se do prvobitnosti vsega // prvinskost, neponarejenost: doživeti gorsko pokrajino v njeni prvobitnosti / prvobitnost primitivnih plemen ♪
  7.      prvobórec  -rca m (ọ̑) 1. udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prvi organizator ljudske vstaje: na srečanju so prvoborci obujali spomine na partizanske čase; odkritje spominske plošče prvoborcu 2. publ. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborci za socializem, lepše življenje ♪
  8.      pŕvoinstánčen  -čna -o prid. (ȓ-ȃ) nanašajoč se na prvo, nižjo instanco: prvoinstančni državni organ ♦ jur. prvoinstančno sodišče sodišče prve stopnje ♪
  9.      pŕvokrat  prisl. (ȓ) zastar. prvič: lani je prvokrat stopil pred javnost ♪
  10.      prvoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko ki je v prvem letu starosti: prvoletni otrok / prvoletna rastlina ♪
  11.      prvomájski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na prvi maj: prvomajska parada / prvomajski prazniki ♪
  12.      pŕvonagrajèn  -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é) ki dobi prvo nagrado: prvonagrajeni avtor / ogled prvonagrajenih filmov ♪
  13.      pŕvoobtóžen  -a -o prid. (ȓ-ọ́) publ. ki je prvi naveden v obtožbi, obtožnici: prvoobtoženi skladiščnik je bil oproščen; sam.: zagovor prvoobtoženega ♪
  14.      pŕvoosében  -bna -o prid. (ȓ-ẹ̑) lit. nanašajoč se na pripovedovanje pripovednega dela v prvi osebi: prvoosebni pripovedovalec / prvoosebna pripoved ♪
  15.      prvopís  -a m (ȋ) knjiž. izvirnik, original: zgodovinarji prvopisa niso odkrili; prvopis in prepisi ♪
  16.      prvopísen  -sna -o (ȋ) pridevnik od prvopis: prvopisno besedilo ♪
  17.      pŕvoplasíran  -a -o prid. (ȓ-ȋ) ki pri tekmovanju doseže prvo mesto: prvoplasirana ekipa pŕvoplasírani -a -o sam.: izenačiti se po točkah s prvoplasiranim; prvoplasirana je dobila diplomo in nagrado ♪
  18.      pŕvorazréden  -dna -o prid. (ȓ-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: prvorazredno blago je seveda dražje // ekspr. prvovrsten, odličen: kuhinja tega hotela je prvorazredna / prvorazredni pisatelj ● publ. to je prvorazrednega pomena je zelo pomembno; ekspr. prvorazredna senzacija zelo velika ♪
  19.      pŕvorojèn  -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é) ki se rodi prvi po vrsti: prvorojeni sin; sam.: prvorojenemu je namenil posestvo ♪
  20.      pŕvorojênček  -čka m (ȓ-é) ekspr. prvorojeni otrok: biti prvorojenček ♪
  21.      pŕvorojênec  -nca m (ȓ-é) prvorojeni sin: zapustiti premoženje prvorojencu ♪
  22.      prvostôpen  -pna -o prid. (ȏ) prvostopenjski: prvostopni organi ♪
  23.      prvostôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ȏ) nanašajoč se na prvo, nižjo stopnjo: prvostopenjski državni organ ♦ jur. prvostopenjsko sodišče sodišče prve stopnje; šol. prvostopenjski študij do leta 1980 študij na prvi stopnji ♪
  24.      prvošólček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od prvošolec: mati je pred šolo čakala svojega prvošolčka ♪
  25.      prvôten  -tna -o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna 3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju 4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost 5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta ● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; knjiž. prvotna ljudstva primitivna ljudstva; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivno ◊ ekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; lingv. prvotni pomen besede prvôtno prisl.: prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali ♪

   41.614 41.639 41.664 41.689 41.714 41.739 41.764 41.789 41.814 41.839  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA