Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (41.614-41.638)


  1.      prótiudár  tudi prótiudàr -ára m (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȁ ọ̑-á) udar kot odgovor na nasprotnikov udar: z močnim protiudarom so zavzeli izgubljeno postojanko / državni protiudar ♪
  2.      prótiudárec  -rca m (ọ̑-ȃ) udarec kot odgovor na nasprotnikov udarec: prestreči protiudarce / sovražnikov protiudarec ♪
  3.      prótiukrèp  -épa m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́) publ. z ukrepom, dejanjem izzvan nasprotni ukrep: na to odločitev so hitro odgovorili s protiukrepom / za požar predvideni protiukrepi ♪
  4.      prótiutéž  -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom ♪
  5.      protíven  -vna -o prid. (ȋ) star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komu ♦ lingv. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim ♪
  6.      prótivéter  -tra m (ọ̑-ẹ̑) nasprotni veter: močen protiveter je preprečil ladji plovbo ♪
  7.      prótivétrn  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki varuje pred vetrom: protivetrni zaslon ♪
  8.      prótivohúnski  -a -o prid. (ọ̑-ȗ) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: protivohunska služba ♪
  9.      prótivohúnstvo  -a s (ọ̑-ȗ) dejavnost, ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: organizirati protivohunstvo / protivohunstvo v industriji ♪
  10.      prótivôjen  -jna -o prid. (ọ̑-ó) ki je proti vojni: protivojne demonstracije / protivojni film ♪
  11.      prótizahtéva  -e ž (ọ̑-ẹ̑) knjiž. nasprotna zahteva: zavrniti protizahteve ♪
  12.      protofít  -a m (ȋ) nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin, prarastlina ♪
  13.      protojeréj  -a m (ẹ̑) v pravoslavni cerkvi naslov višjega duhovnika: diakon in protojerej ♪
  14.      protokól  -a m (ọ̑) 1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol 4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol ♪
  15.      protokolácíja  -e ž (á) star. (uradni) zapis, vpis: zaradi dvoma o pravilni protokolaciji je sodišče sodbo razveljavilo ♪
  16.      protokoláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na protokol: protokolarna izjava / protokolarne formalnosti; spoštovati protokolarna pravila ♦ jur. (nastopni) protokolarni obisk obisk šefa diplomatskega ali konzularnega predstavništva pri najvišjih državnih funkcionarjih ob nastopu (nove) službene dolžnosti ♪
  17.      protokólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protokol: protokolna ugotovitev / protokolni ceremonial; protokolni oddelek sekretariata za zunanje zadeve ♪
  18.      protokolíranje  -a s (ȋ) glagolnik od protokolirati: sodno protokoliranje / protokoliranje podatkov ♪
  19.      protokolíst  -a m (ȋ) star. zapisnikar: postati okrožni protokolist ♪
  20.      protomédik  -a m (ẹ̄) nekdaj zdravnik, ki uradno vodi, nadzoruje zdravstvo: imenovati protomedika / pokrajinski protomedik ♪
  21.      protón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec s pozitivnim električnim nabojem: curek protonov; protoni in nevtroni ♪
  22.      protonotár  -ja m (ā) jur., na Hrvatskem, do 1848 visok uradnik, ki opravlja zlasti sodne posle: postati protonotar / banski protonotar ◊ rel. apostolski protonotar vsak izmed sedmih prelatov pri apostolskem sedežu, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo; naslov za zelo zaslužnega duhovnika ♪
  23.      protónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na proton: protonsko sevanje / protonski pospeševalnik ♪
  24.      prototíp  -a m (ȋ) navadno z rodilnikom 1. knjiž. prva, osnovna podoba, oblika kot merilo, vzorec za vse ostale stvari iste vrste, prapodoba: družina je prototip vseh družbenih skupin / po platonizmu je ideja prototip stvari / ta združenja naj bi bila prototip socialističnih kmetijskih organizacij vzorec 2. knjiž. predloga, model: prototip osrednje osebe romana je pisateljev oče 3. knjiž. kdor ima v veliki meri bistvene, tipične lastnosti, značilnosti tega, kar izraža dopolnilo: on je prototip poštenjaka / ta pesnik je prototip dobe 4. teh. izdelek, namenjen za preizkušanje in izpopolnjevanje pred serijsko izdelavo: izdelati, preizkušati prototip; prototip novega avtomobila, stroja ♪
  25.      prototípen  -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prototip: prototipna oseba / prototipna delavnica ♪

   41.489 41.514 41.539 41.564 41.589 41.614 41.639 41.664 41.689 41.714  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA