Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (41.389-41.413)
- projicírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. geom. s projicirnimi žarki skozi točke tvorbe presekati projekcijsko ploskev: projicirati kvadrat, piramido, premico; projicirati na krivo, ravno ploskev 2. z optično pripravo prenašati sliko na (projekcijsko) platno, steno: projicirati diapozitive, fotografije / projicirati celovečerni film 3. psih. podzavestno prenašati kaj iz lastne duševnosti na druge osebe, na predmete: projicirati neuresničene ambicije v sina; projicirati svoje želje v igro, sliko / nanjo projicira lastnosti, ki jih sam nima 4. publ. prenašati, prikazovati: projicirati na oder zapleten človeški lik / pisatelj je projiciral zgodovinski dogodek v živalski svet / projicirati svoja doživetja na papir zapisati projicíran -a -o: projicirana piramida; slika, projicirana na steno ♪
- projicíren -rna -o prid. (ȋ) geom., v zvezah: projicirni žarek žarek skozi projekcijsko središče in točko, ki je projicirana; projicirna premica premica skozi projekcijsko središče; projicirna ravnina ravnina skozi projekcijsko središče ♪
- prokléti -kólnem [u̯n] dov., prokolníte tudi prokólnite; proklél; nam. proklét in proklèt (ẹ́ ọ́) zastar. prekleti: vse ljudi je proklel proklét -a -o 1. deležnik od prokleti: hodila je okrog prokleta in zavržena 2. ekspr. izraža negativen odnos do osebe, stvari: prokleta baba / ta prokleti dež; prisl.: prokleto malo skrbi za otroke ♪
- proklítika -e ž (í) lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo za seboj: predlogi, vezniki in druge proklitike; enklitike in proklitike ♪
- prókónzul -a m (ọ̑-ọ̑) 1. zgod., pri starih Rimljanih civilni in vojaški upravitelj province, ki je bil prej konzul: bil je prokonzul v Mali Aziji; prokonzul je zbiral legije za boj 2. antr. izumrla opica, najverjetnejši prednik šimpanza in gorile: prokonzuli in primati ♪
- Prokrústov -a -o prid. (ȗ) knjiž., v zvezi Prokrustova postelja kar nasilno prilagaja kaj določenim merilom, normam: ti predpisi so prava Prokrustova postelja / položiti na Prokrustovo posteljo ♪
- proksimálen -lna -o prid. (ȃ) anat. bližji trupu: proksimalni del kosti ♪
- prokúra -e ž (ȗ) jur., nekdaj pooblastilo za opravljanje določenih pravnih poslov v zvezi s poslovanjem podjetja: dati, preklicati prokuro / posamična, skupna prokura ♪
- prokurátor -ja m (ȃ) 1. nekdaj pooblaščenec, zastopnik: vse njene zadeve je urejal prokurator; tožitelja je na sodišču zastopal prokurator 2. pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci: bil je prokurator v Judeji ◊ jur. državni prokurator do 1929 vodja državne prokurature; finančni prokurator do 1928 vodja finančne prokurature; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove ♪
- prokuratúra -e ž (ȗ) jur., v zvezah: državna prokuratura do 1929 državni organ za kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj; finančna prokuratura do 1928 državni organ, ki zastopa premoženjske zadeve države ♪
- prolegómena -men s mn. (ọ̑) knjiž. uvod, uvodna razprava: prolegomena k moderni umetnosti, za moderno umetnost ♪
- prolét -a m (ẹ̑) zastar. proletarec: zbrali so se proleti z vseh strani ♪
- proletárec -rca m (ȃ) 1. v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev, (mezdni) delavec: zaradi izkoriščanja so se proletarci večkrat upirali; brezposelni proletarci / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja 2. ekspr. kdor nima večjega premoženja: niso ji pustili poročiti se z njim, ker je bil zanje proletarec ♪
- proletariát -a m (ȃ) 1. v kapitalizmu delavski razred: izkoriščati, organizirati proletariat; razredni boj med proletariatom in buržoazijo / industrijski, kmečki, obrtniški proletariat; mestni, vaški proletariat ♦ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu 2. ekspr. ljudje, ki nimajo večjega premoženja: niso je sprejeli v svojo družbo, ker je izhajala iz proletariata ♪
- proletarizácija -e ž (á) glagolnik od proletarizirati: razvoj industrije in kapitalizma je povzročal večjo proletarizacijo / ekspr. boriti se proti proletarizaciji prebivalstva ♪
- proletarizíranje -a s (ȋ) glagolnik od proletarizirati: proletariziranje ljudskih množic / proletariziranje mest, vasi ♪
- proletarizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. spreminjati v mezdnega delavca: buržoazna družba je proletarizirala množice; prebivalstvo se je v nekaterih deželah hitro proletariziralo / ta vas se je čisto proletarizirala 2. nav. ekspr. delati siromašno, ubožno: nastale razmere so ljudi proletarizirale proletarizíran -a -o: proletarizirani kmetje ♪
- proletárka -e ž (ȃ) ženska oblika od proletarec: proletarke so organizirale stavko; proletarci in proletarke ♪
- proletárski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proletarce: internacionala je mednarodna proletarska himna; proletarska solidarnost, zavest; proletarsko gibanje / proletarska država, revolucija / proletarski internacionalizem internacionalizem, ki si prizadeva za solidarnost delavcev vseh dežel / med narodnoosvobodilnim bojem borci prve proletarske brigade / stanoval je v proletarski četrti mesta ♪
- proletárstvo -a s (ȃ) 1. miselnost, lastnosti proletarcev: ponosen je na svoje proletarstvo / težek položaj proletarstva proletarcev 2. ekspr. revščina, siromaštvo: dvigniti se iz proletarstva ♪
- prolétkúlt -a m (ẹ̑-ȗ) kratica kulturno-prosvetna dejavnost v Sovjetski zvezi po prvi svetovni vojni, ki odklanja tradicionalno umetnost in zahteva posebno kulturo za proletarce: zagovorniki proletkulta ♪
- prológ -a m (ọ̑) lit. posebni, uvodni del kakega literarnega dela: v prologu piše avtor o kraju in času dogajanja; tetralogija s prologom; prolog in epilog // knjiž. uvod, uvodni govor sploh: na prireditvi je imel lep prolog ♪
- prolongácija -e ž (á) 1. jur. podaljšanje: prolongacija pogodbe 2. fin. izdaja nove menice namesto zapadle: prolongacija menice ♪
- prolongírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. jur. podaljšati: prolongirati odplačevanje zaostalih davkov 2. fin. namesto zapadle menice izdati novo: prolongirati menico prolongíran -a -o: rok odplačevanja je prolongiran; prolongirana menica ♪
- promemórija -e ž (ọ́) knjiž. krajši zapis o določeni stvari, da se je ne pozabi reči, narediti: narediti si promemorijo // polit. krajši zapis z obrazložitvijo stališč vlade o kakem meddržavnem vprašanju: izročiti promemorijo / vladna promemorija ♪
41.264 41.289 41.314 41.339 41.364 41.389 41.414 41.439 41.464 41.489