Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (4.076-4.100)
- obtóžnica -e ž (ọ̑) jur. pismena zahteva upravičenega tožilca, na osnovi katere preide kazenski postopek v glavno obravnavo: prebrati, razširiti, sestaviti, vložiti obtožnico / publ. obtožnica ga bremeni vrste kaznivih dejanj ♪
- obvéznica -e ž (ẹ̑) fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila: izdati, podpisati obveznico; odškodnina bo izplačana v obveznicah / državne obveznice; obveznice posojila; obtok obveznic ♪
- obvéznik -a m (ẹ̑) kdor mora storiti, opraviti kaj: vojaški obveznik; obvezniki in prostovoljci / davčni obvezniki davčni zavezanci ♪
- obvezoválnica -e ž (ȃ) prostor za obvezovanje: ranjenca so nesli v obvezovalnico ♪
- obvóznica -e ž (ọ̑) obvozna cesta: v načrtu je več novih obvoznic ♪
- obzórnica -e ž (ọ̑) črta, ki omejuje obzorje: obzornica se mu je zdela vedno svetlejša / ladja izginja za obzornico za obzorjem ♪
- obzórnik -a m (ọ̑) 1. periodična publikacija ali stran, rubrika v časopisu s specializirano vsebino: izdajati obzornik; objaviti v obzorniku; uredništvo obzornika / filmski obzornik predfilm z izbranimi aktualnimi vestmi; kulturni obzornik; televizijski obzornik krajša oddaja z izbranimi vestmi iz tekočega dogajanja 2. knjiž. obzornica: svetel obzornik / sonce zahaja za obzornikom za obzorjem ♪
- obzórniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obzornik: obzorniške vesti / obzorniški film ♪
- ocaríniti -im dov. (ȋ ȋ) pregledati uvoženo ali izvoženo blago in določiti carino: ocariniti na meji ocarínjen -a -o: ocarinjeni predmeti ♪
- ocenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oceniti: ocenitev premoženja / kritična ocenitev umetniškega dela / ukrepati po ocenitvi nastalega položaja / približna ocenitev pridelkov, razdalje ♪
- océniti -im, in oceníti in océniti -im dov. (ẹ́; ȋ ẹ́) 1. določiti denarno vrednost: oceniti premoženje, zemljišče 2. ustvariti, izraziti mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost: oceniti literarno delo; nastop so dobro ocenili; kritično, strokovno oceniti; negativno, ugodno oceniti; oceniti z določenega stališča // knjiž. presoditi: oceniti dokaze, izjave, navedbe; položaj je pravilno ocenil; proizvodni plan bo treba ponovno oceniti kritično pregledati, analizirati 3. ugotoviti veljavo ali vrednost: oceniti človeka po dejanjih 4. približno določiti količino:
ocenili so rezerve, zaloge; nastalo škodo so takoj ocenili / približno oceniti razdaljo, višino 5. šol. dati oceno: oceniti učenca; negativno, pozitivno, pravično oceniti / oceniti znanje ◊ šah. oceniti partijo določiti rezultat prekinjene partije océnjen -a -o: nepravično ocenjen dijak; negativno ocenjena naloga; pisateljevo dramsko delo še ni v celoti ocenjeno ♦ fiz. ocenjena napaka približno izračunana ali ugotovljena vrednost napake ♪
- ocigániti -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: prekupčevalci so ga ociganili; ociganiti za denar; hladnokrvno, nesramno so jih ociganili; ne prodajaj pod ceno, ne daj se ociganiti ♪
- óčnica in očníca -e ž (ọ̑; í) nav. mn. parna votlina pod čelom, v kateri je oko; očesna votlina: iz očnic so mu gledale stroge oči; globoke očnice ∙ redko sulica mu je predrla očnico in se zasadila v oko odprtino za oči pri čeladi ♪
- očníca -e ž (í) nar. gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika: šopek očnic; murke in očnice ♪
- očŕniti -im in očrníti -ím dov., očŕnil (ŕ; ȋ í) 1. narediti kaj črno, temno; počrniti: očrniti obrvi; očrniti z barvo / dim je očrnil sobo 2. ekspr. povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga: očrnil je svojega soseda; očrnili so ga pri predstojniku; očrnili so jih kot goljufe / očrnil je njegovo ime očŕnjen -a -o tudi očrnjèn -êna -o: s sajami očrnjen sneg; biti očrnjen med ljudmi nepriljubljen, osovražen ♪
- odahníti in odáhniti -em dov. (ȋ á) knjiž., redko dati čemu rahel barvni odtenek; nadahniti: rdečica je odahnila njeno lice odáhnjen -a -o: rožnato odahnjeni cveti ♪
- odbégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. hitro oditi, steči: položila je pismo na mizo in odbegnila iz hiše 2. ekspr. miniti: brezskrbni dnevi so prehitro odbegnili / prijetne sanje so kmalu odbegnile ♪
- odblísniti -em dov. (í ȋ) 1. pokazati se na površini česa v precejšnji svetlobni moči: včasih je na transparentih odblisnila svetloba z oken 2. ekspr. švigniti, šiniti: puščica je odblisnila v zrak ♪
- odbójnik -a m (ọ̑) 1. navt. priprava za zaščito ladje, čolna pri zadevanju ob kaj: ladjo varujejo ob pristajanju debeli odbojniki 2. odbijač: odbojniki so zazveneli; pripeljal se je na odbojniku / avtomobilski odbojniki 3. avt., v zvezi svetlobni odbojnik priprava, ki odbija svetlobo, če jo osvetli žaromet: svetlobni odbojnik na cestišču; svetlobni odbojnik pri vozilu ♪
- odbórnica -e ž (ọ̑) članica odbora: odbornice so se zbrale in posvetovale; aktivna odbornica / občinska odbornica članica občinskega odbora; članica občinskega ljudskega odbora ♪
- odbórnik -a m (ọ̑) član odbora: biti odbornik; izvolili so ga za odbornika; delaven odbornik; vloga odbornikov / občinski odbornik član občinskega odbora; član občinskega ljudskega odbora ♪
- odbórniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odbornike: kandidati za odborniška mesta / odborniška doba, funkcija / opravljati odborniške dolžnosti ♪
- odbórništvo -a s (ọ̑) dejavnost odbornikov: odložiti, sprejeti odborništvo / doletela ga je čast odborništva ♪
- odbŕcniti -em dov. (ŕ ȓ) s sunkom noge spraviti z določenega mesta: jezno je odbrcnil čevlje; odbrcnila je odejo in vstala / odbrcniti vrata ♪
- odcejálnik -a m (ȃ) luknjičasta, mrežasta priprava za odcejanje: odcediti testenine na odcejalniku / zlagati krožnike v odcejalnik / odcejalnik za posodo // rebrasti del pomivalnega korita: odlagati, povezniti posodo na odcejalnik / desni, levi odcejalnik ♪
3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176