Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (40.239-40.263)



  1.      prevzétje  -a s (ẹ̑) 1. redko prevzem: prevzetje blaga, materiala / prevzetje tujih besed / prevzetje oblasti 2. zastar. prevzetost: notranje prevzetje / v prevzetju je na široko odprla oči ● zastar. zaradi svojega prevzetja med sošolci ni bil priljubljen prevzetnosti
  2.      prevzétnost  -i ž (ẹ́) lastnost prevzetnega človeka: zaradi svoje prevzetnosti ni bil priljubljen / brez prevzetnosti lahko trdim, da sem opravil svojo dolžnost
  3.      prevzétost  -i ž (ẹ̑) močna čustvena vznemirjenost a) zaradi sočutja, žalosti: prevzetost ob nesreči b) zaradi občudovanja: prevzetost nad lepoto pokrajine / od prevzetosti ni mogel govoriti c) zaradi pozitivnega odnosa do česa: prevzetost ob branju / ljubezenska prevzetost ∙ knjiž. dela se je lotil z veliko prevzetostjo s poletom, z vnemo
  4.      prevzgajalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se prevzgaja: prevzgojni dom je prevzgajališče za mladoletnike
  5.      prevzgájanje  -a s (ā) glagolnik od prevzgajati: prevzgajanje mladoletnih prestopnikov
  6.      prevzgájati  -am nedov. (ā) z vzgojo povzročati, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti: prevzgajati mladoletne prestopnike // publ. povzročati drugačno idejno, nazorsko usmerjenost: prevzgajati ljudske množice
  7.      prevzgója  -e ž (ọ̑) glagolnik od prevzgajati ali prevzgojiti: prevzgoja mladih ljudi / prevzgoja ljudskih množic
  8.      prevzgójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prevzgojo: prevzgojne metode ♦ jur. prevzgojni dom zavod za mladoletnike, ki so storili težja kazniva dejanja
  9.      prevzgojítev  -tve ž () glagolnik od prevzgojiti: prevzgojitev mladega človeka
  10.      prevzvíšen  -a -o prid. () 1. ekspr. preveč vzvišen: zdela se mu je prevzvišena / čutil se je prevzvišenega nad njo 2. star. zelo spoštovan, cenjen, plemenit: družba prevzvišenih gospodov in gospa / kot pristavek za škofa ali nadškofa obisk prevzvišenega škofa; sam.: govoril je s prevzvišenim
  11.      prevzvíšenost  -i ž () rel., nekdaj, s svojilnim zaimkom naslov za škofa ali nadškofa: obiskala nas je njegova prevzvišenost gospod škof / kot nagovor vaša prevzvišenost
  12.      prezadolžítev  -tve [ž] ž () glagolnik od prezadolžiti se: prezadolžitev kmeta / prezadolžitev posestva
  13.      prezahtéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč zahteven: prezahtevni bralci, poslušalci / knjiž. to je zame prezahtevno delo
  14.      prezahtévnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost prezahtevnega človeka: prezahtevnost učiteljev / knjiž. prezahtevnost učbenikov
  15.      prezamúden  -dna -o prid. (ū) preveč zamuden: to delo je prezamudno prezamúdno prisl., v povedni rabi: prezamudno je, da bi zajemali vodo z zajemalko
  16.      prezaposlèn  -êna -o tudi prezapôslen -a -o prid. ( é; ) preveč zaposlen: prezaposleni učitelji; prezaposlena gospodinja; prezaposlen je z raznimi opravki, da bi utegnil pomagati
  17.      prezaposlênost  tudi prezapôslenost -i ž (é; ) stanje prezaposlenega človeka: zaradi prezaposlenosti se je nehal ukvarjati z glasbo; prezaposlenost z družbenopolitičnim delom / prezaposlenost gledališkega ansambla
  18.      prezasédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od prezasesti: predlagali so popolno prezasedbo vlog / v prezasedbi je predstava veliko boljša
  19.      prezasésti  -sédem dov., stil. prezasèl prezaséla; nam. prezasést in prezasèst (ẹ́ ẹ̑) gled., navadno v zvezi prezasesti vlogo zamenjati igralca, ki je bil izbran za kako vlogo: vlogo bo treba prezasesti; žarg. prezasesti igralca prezaséden -a -o 1. deležnik od prezasesti: ta vloga je bila večkrat prezasedena 2. preveč zaseden: prezasedena bolnica; prezasedene ladje / pog. biti prezaseden z delom prezaposlen, preobremenjen
  20.      prézbiter  -ja m (ẹ̄) v katoliški in pravoslavni cerkvi duhovnik: postati prezbiter; diakon, prezbiter in škof
  21.      prezbitêrij  -a m (é) arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino: stopiti v prezbiterij; ladja in prezbiterij
  22.      prezbiterijánec  -nca m () rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, ki ne priznava oblasti škofov: bil je strog prezbiterijanec
  23.      prezébanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prezebati: stradanje in prezebanje / njegov revmatizem je posledica nekdanjih prezebanj
  24.      prezéblost  -i ž (ẹ́) premraženost: zaradi prezeblosti ni mogel premakniti prstov
  25.      prezébsti  -zébem dov., nam. prezébst in prezèbst; prezébljen tudi prezében (ẹ́) premraziti se: pojdiva v hišo, da ne prezebeš / noge so mu prezeble ● star. če zemlja ne prezebe, se spomladi težje obdeluje premrzne prezébel -bla -o: na okno prileti prezebel ptiček; lačni so in prezebli; vsa srečna jim je stiskala prezeble roke

   40.114 40.139 40.164 40.189 40.214 40.239 40.264 40.289 40.314 40.339  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA