Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (3.976-4.000) 
- nočníca -e ž (í) bot. vrtna ali divja rastlina z jajčastimi, nazobčanimi listi in cveti v grozdih, Hesperis: nočnica se je razcvetela ◊ rel. redovniki so opravljali nočnice del dnevnic, namenjen za ponoči ♪
- nočník -a m (í) 1. veter, ki piha ponoči: s hribov je pihal nočnik; lahen, hladen nočnik 2. knjiž., redko nočna posoda: pod posteljo je nočnik ♪
- nočnína -e ž (ȋ) tur. 1. plačilo za prenočitev, prenočevanje: plačati, zvišati nočnino 2. prenočitev, prenočevanje: številne nočnine tujih gostov / hotel je imel za petnajst odstotkov več nočnin ♪
- nogálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: predica je pritiskala na nogalnico ♪
- nogálnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: predica je pritiskala na nogalnik; nogalnik pri šivalnem stroju // pedal (pri kolesu): pritisnil je na nogalnike ♪
- nogométnik -a m (ẹ̑) knjiž. nogometaš: profesionalni nogometnik ♪
- nónij -a m (ọ́) teh. pomožno merilo za določanje vrednosti, manjših od najmanjših enot skale na merilni pripravi ♪
- noríšnica -e ž (ȋ) 1. zastar. bolnica za duševne bolezni: dali so ga v norišnico; norišnica in gluhonemnica ∙ ekspr. še v norišnico me boš spravil s svojim ravnanjem me spravljaš v veliko jezo, obup 2. ekspr. zmeda, nered: tam je cela norišnica; kdo bi se znašel v tej splošni norišnici ♪
- noséčnica -e ž (ẹ̑) ženska, ki ima v telesu plod: obleka, prehrana nosečnice / dispanzer za nosečnice ♪
- noséčniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nosečnice ali nosečnost: nosečniška slabost / nosečniška obleka ♪
- nosílnica -e ž (ȋ) 1. v nekaterih deželah priprava s sedežem, ležiščem za nošenje, prenašanje pomembnih oseb, žensk: nesti na nosilnici, v nosilnici; papež je stopil z nosilnice; rimske, vzhodnjaške nosilnice / odprta, pokrita nosilnica 2. knjiž. nosila: dvigniti nosilnico z ranjencem; zasilna nosilnica 3. nar. gorenjsko večji kos platnenega, vrečevinastega blaga za nošenje sena, stelje: zavezala je nosilnico in si jo dala na glavo / rjuha nosilnica ♪
- nosílničar -ja m (ȋ) 1. v nekaterih deželah kdor nosi nosilnico: nosilničarji so spet vzdignili nosilnico; kuliji in nosilničarji 2. knjiž., redko nosilec, nosač: nosilničarji z ranjenci ♪
- nósnica -e ž (ọ̑) anat. parna kost nosu: čelnica in nosnici ♪
- nosníca -e ž (í) nav. mn. parna (zunanja) nosna odprtina zlasti pri človeku: ima ozke, široke nosnice / udariti konja po nosnicah po nozdrvih // del nosu, ki tvori to odprtino: zatisniti si nosnice ♪
- nósnik -a m (ọ̑) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino: nosnika m, n ♪
- nósniški -a -o (ọ̑) pridevnik od nosnik: nosniški samoglasniki ♪
- nôvčanica tudi novčaníca -e ž (ȏ; í) zastar. bankovec: novčanica za tisoč frankov; sveženj novčanic ♪
- novodôbnik -a m (ȏ) knjiž. sodobnik: novodobniki se navdušujejo za čutnost; napake novodobnikov ♪
- novolétnica -e ž (ẹ̑) etn. obredni kruh, pečen za novo leto: postaviti na mizo novoletnico ♪
- novomášnik -a m (ȃ) rel. kdor opravi novo mašo ali jo bo v kratkem opravil: novomašnik bo imel novo mašo v domači župniji ♪
- novomášniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na novomašnike: podeliti novomašniški blagoslov / novomašniško darilo ♪
- nôvoplatónik -a m (ō-ọ́) filoz. neoplatonik ♪
- nôvoplatonízem -zma m (ō-ȋ) filoz. neoplatonizem ♪
- nóžnica tudi nôžnica -e ž (ọ̑; ȏ) 1. cevasta priprava za hranjenje, nošenje noža ali nožu podobnega orožja: potegniti bodalo, nož iz nožnice, zastar. iz nožnic; bajonetna nožnica 2. anat. cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice: nožnica in maternica ◊ bot. (listna) nožnica razširjen spodnji del lista, ki obdaja steblo; med. izpirati nožnico; izcedek iz nožnice ♪
- nóžničen tudi nôžničen -čna -o prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na nožnico: vojaku se je odtrgal nožnični jermenček / nožnično vnetje ♪
3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 
