Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (39.639-39.663)


  1.      prepréčkati  -am dov. (ẹ̑) 1. priti na drugo stran ali od enega konca na drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: patrulja je preprečkala cesto / planinca sta preprečkala steno; preprečkati travnik // redko prehoditi, prepotovati: ta raziskovalec je preprečkal več tisoč kilometrov / tanki, kamioni, topništvo - vse je čakalo ukaza, da preprečka deželo 2. redko prepreči, prepresti: ljudje so z mejami preprečkali zemljo / sledovi živali so preprečkali polje prepréčkan -a -o: z žilicami preprečkan obraz ♪
  2.      preprédati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: jaso pred bunkerjem so prepredali z žičnimi ovirami // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: državo so začeli prepredati s cestami in železnicami 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: polja prepredajo jarki in namakalne naprave b) na kaki površini: oblaki prepredajo nebo / obraz ji prepredajo gube njen obraz je gubast; sence so začele prepredati gozd 3. rastoč (mrežasto) prekrivati: stezo prepreda plevel ♪
  3.      preprédenost  -i ž (ẹ̑) ekspr. zvitost, prebrisanost: moral je uporabiti vso svojo prepredenost, da se ni izdal; kmečka prepredenost ♪
  4.      prepréga  -e ž (ẹ̑) glagolnik od prepreči 4: tam bo naslednja preprega ♪
  5.      preprégati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepregati z nitmi 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: takrat električno omrežje še ni prepregalo dežele b) na kaki površini: oblaki prepregajo nebo / knjiž. mesečina preprega polje 3. rastoč (mrežasto) a) prekrivati: divja trta preprega zidovje b) se širiti v čem: korenine vedno globlje prepregajo zemljo ∙ ekspr. lase ji že prepregajo srebrne niti začenja siveti 4. menjavati, zamenjavati vprežno žival: hlapci so prepregali in kričali; prepregati konje ♪
  6.      preprêsti  -prêdem in preprésti -prédem dov., stil. preprèl preprêla in prepréla (é; ẹ́) 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: vrtnar je gredo prepredel s trakovi / pajek preprede vse kote s pajčevino // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: polje so prepredli z jarki 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se a) načrtno razporejen na kakem področju: po vojni so našo dolino prepredli daljnovodi / vso državo so prepredle zadruge b) na kaki površini: proti večeru so oblaki prepredli nebo / njen obraz so že prepredle gube njen obraz je že gubast 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti: robida je prepredla zid; srobot preprede grm b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepredle korenine; deteljo je prepredel plevel ● ekspr. lase so ji prepredle srebrne niti začela je siveti; ekspr. svojo novo skladbo je prepredel z motivi ljudske glasbe vanjo je vnesel motive iz ljudske glasbe ◊ tekst. prepresti volno spresti volno iz prediva, ki se dobi s trganjem odpadkov preje, tkanin in pletenin prepredèn -êna -o in prepréden -a -o: vrtovi, prepredeni z jarki; prepredena volna; nebo, prepredeno z oblaki; prim. prepreden ♪
  7.      prepréti  -prèm dov., prepŕl (ẹ́ ȅ) redko zapreti, zagraditi: prepreti prekop z zapornicami / nič mu ne more prepreti poti ♪
  8.      preprézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: močvirje preprezajo jarki b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop; voda se že prepreza z ledeno skorjo; pren. veriga nasprotij prepreza svet 3. rastoč (mrežasto) a) prekrivati: trta prepreza zidanico b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo preprézati se obstajati v mrežasti obliki: steze se preprezajo med grmovjem ● knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži ♪
  9.      prepréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na preprego: preprežni konji / nekdaj preprežna postaja ♪
  10.      prepríčanje  -a s (ȋ) 1. kar kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno misli, sodi, da je resnično, pravilno: njegovo prepričanje, da hči še živi, se je po tem dogodku omajalo, utrdilo; domneva se je spremenila v prepričanje / izrazil je prepričanje, da bo stvar kmalu urejena; prišel je do prepričanja, da je edino tako življenje smiselno / živel je v zmotnem prepričanju, da to ni njegova dolžnost / to sem naredil iz prepričanja, ne iz strahu; redko po mojem prepričanju stvar ne bo tako lahka mnenju, sodbi 2. prepričanost: njegov glas je izražal trdno prepričanje / odgovoriti z globokim, mirnim prepričanjem 3. skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb a) o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka: braniti, zatajiti prepričanje; za svoje prepričanje so bili pripravljeni tudi umreti; versko prepričanje / biti po prepričanju marksist b) v zvezi s kakim delom stvarnosti: njegovo politično prepričanje ♪
  11.      prepríčati  -am dov. (ȋ ȋ) doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti, resničnosti česa / ta dokaz ga je prepričal, da se je motil ∙ pog. prepričaj ga, da bo šel z nami pregovori // publ. vzbuditi pozitiven odnos: predstava me ni prepričala / ta roman niti umetniško niti idejno ne prepriča nima ustreznih umetniških in idejnih kvalitet prepríčati se spoznati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričal se je o njihovi poštenosti, zastar. njihove poštenosti; prepričaj se, ali je cesta prazna; ekspr. na svoje oči sem se prepričal, da je to res prepríčan -a -o 1. deležnik od prepričati: že na pol prepričani ljudje so spet začeli dvomiti; prepričan je bil, da bo sprejet; biti prepričan o zmagi, neustalj. v zmago; popolnoma, trdno, ekspr. sveto prepričan 2. ki vsebuje, izraža prepričanost o čem: videl je njegov prepričani pogled 3. ki ima svoj nazor, idejo brez dvomov, pomislekov za najbolj pravilen, ustrezen resničnosti: postati prepričan komunist ● knjiž. biti prepričan vase imeti zaupanje vase, biti samozavesten; pog. nisem prepričan, če bom šel na izlet ne vem gotovo, nisem se še odločil; ekspr. bodite prepričani, da se bom potrudil poudarja gotovost izpolnitve, uresničitve povedanega; prisl.: res je, je prepričano dodal ♪
  12.      prepričeválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se prepriča: prepričevalna moč njegovega govorjenja / igra glavnega igralca je bila psihološko, umetniško prepričevalna ● knjiž. prepričevalen dokaz prepričljiv; redko doseči prepričevalno zmago prepričljivo prepričeválno prisl.: prepričevalno govoriti, zmagati ♪
  13.      prepričeválnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost prepričevalnega: prepričevalnost govora, nastopa / osebam romana manjka jasnosti in prepričevalnosti / idejna, umetniška prepričevalnost ♪
  14.      prepričevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepričevati: s prepričevanjem je dosegel več kot s silo / v svojem prepričevanju se niso omejevali samo na letake / poslušati prepričevanje; njegovemu prepričevanju ni nihče verjel ♪
  15.      prepričeváti  -újem nedov. (á ȗ) prizadevati si doseči, da bi kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno imel povedano, mišljeno za resnično, pravilno: zagovarjal je svoje mnenje in zaman so ga prepričevali; prepričevati koga o čem; prepričevati z besedami, dokazi; dolgo se je prepričeval, da nesreče ni kriv / njegovi pogledi so ga prepričevali, naj se ne boji / ekspr. prepričevati koga s pestmi // delati, povzročati, da kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno ima povedano, mišljeno za resnično, pravilno: te slike nas prepričujejo, da na planetu ni živih bitij ● publ. taka umetnost ga je vse manj prepričevala ni vzbujala v njem pozitivnega odnosa prepričeváti se spoznavati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričeval se je, če so zaboji zabiti prepričujóč -a -e: prepričujoč ga o nasprotnem, je postal nevljuden ∙ knjiž. to je prepričujoč dokaz, da ga ljudstvo podpira prepričljiv ♪
  16.      prepričljív  -a -o prid., prepričljívejši (ȋ í) 1. ki ne vzbuja pomislekov, dvoma o resničnosti, pravilnosti: to je prepričljiv dokaz za pravilnost, o pravilnosti napisanega; njegov odgovor je bil prepričljiv; psihološko prepričljiv / govornik je bil jasen in prepričljiv / knjiž. seveda ga poznam, je bil vprašani prepričljiv je vprašani prepričljivo odgovoril ∙ publ. umetnikova prepričljiva igra dobra, kvalitetna 2. ki ima določene lastnosti, značilnosti v taki meri, da se ne dvomi, da bi moglo biti drugače, kot je: ti uspehi so prepričljivi / bil je prepričljiv zmagovalec kolesarske dirke prepričljívo prisl.: prepričljivo govoriti; prepričljivo zmagati ♪
  17.      prepričljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost prepričljivega: prepričljivost dokazov, trditve / prepričljivost dobrega govornika / publ. umetniška prepričljivost v romanu / ekspr. dokazovati kaj z vso prepričljivostjo zelo prepričljivo ♪
  18.      preprijèm  -éma m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od preprijeti: pri preprijemu je skoraj izpustil vrv / preprijem palice iz leve roke v desno / po nekaj preprijemih je plezalec spet počival 2. v prislovni rabi izraža razdaljo med mestoma dveh zaporednih prijemov: premakniti se za nekaj preprijemov dalje ♪
  19.      preprijéti  -prímem dov., preprijél; nam. preprijét in preprijèt (ẹ́ í) prijeti a) drugače, na drugem mestu: med vožnjo na ovinku preprijeti volan / hotel je preprijeti zaboj, pa mu je zdrsnil na tla b) z drugo roko: roka me boli, bom preprijel puško / preprijeti bodalo v levico predeti ● preprijeti klin, vejo pri plezanju prenesti telesno težo na roko, s katero se prime (naslednji) klin, veja; kazalec leve roke preprime tipko kazalca desne roke prime, pritisne tipko namesto kazalca, ki jo je držal, pritiskal preprijéti se prenesti telesno težo na eno roko, z drugo pa se prijeti drugje: nekajkrat se je preprijel in že je bil višje v steni ♪
  20.      preprodajálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor preprodaja: preprodajalci mamil, vstopnic, zelenjave / preprodajalec z lesom prekupčevalec ♪
  21.      preprodájanje  -a s (ȃ) glagolnik od preprodajati: prijeli so ga pri preprodajanju / preprodajanje blaga ♪
  22.      preprodáti  -dám dov., 2. mn. preprodáste in preprodáte; preprodál (á) prodati kupljeno blago, navadno zaradi dobička, koristi: preprodati drva; kupili so poceni in preprodali z velikim dobičkom preprodán -a -o: zvečer je bilo že vse blago preprodano ♪
  23.      prepróga  -e ž (ọ̄) 1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga 2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev ● leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo ◊ tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe nagosto druga za drugo v več pasovih ♪
  24.      preprógarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na preprogarje ali preprogarstvo: preprogarska delavnica / preprogarski mojster ♪
  25.      preprosíti  -prósim dov., prepróšen (ȋ ọ́) z vztrajnimi prošnjami doseči, da kdo naredi, je pripravljen kaj storiti: toliko časa me je prosil, naj ne odidem, da me je preprosil; preprositi koga, da spremeni odločitev; ne daj se preprositi / z jokom koga preprositi // ekspr. v prošnjah doseči veliko, preveliko mero: koliko je preprosila in prejokala, pa se ni omehčal preprosíti se s prošnjami doseči, da se kljub oviram a) pride kam: preprositi se k blagajniškemu okencu b) dobi kaj: ker je bilo bralcev veliko, sem se težko preprosil do te zanimive knjige ● redko s Češkega se je v enem tednu preprosil in preberačil do domovine je prišel, preživljajoč se s hrano, ki jo je naprosil ♪

   39.514 39.539 39.564 39.589 39.614 39.639 39.664 39.689 39.714 39.739  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA