Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (3.951-3.975)



  1.      nevóljnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od nevoljnik: nevoljniki in nevoljnice
  2.      nevóljnik  -a m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu osebno nesvobodni podložnik: v tistih časih podložniki niso bili več nevoljniki
  3.      nevóljniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nevoljnike ali nevoljništvo: nevoljniški sloj / nevoljniško pravo / nevoljniški patent zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo
  4.      nevóljništvo  -a s (ọ̑) zgod., v fevdalizmu gospodarsko-družbena ureditev z osebno nesvobodnimi podložniki: odprava nevoljništva
  5.      nevrasténičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na nevrastenijo: nevrastenične težave; nevrastenično razpoloženje / nevrastenični bolnik / ekspr. to je nevrastenično pisanje zmedeno, neurejeno
  6.      nevrasteja  -e ž () med. bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja, živčna slabost: zdraviti nevrastenijo / akutna, kronična nevrastenija
  7.      nevrasténik  -a m (ẹ́) med. kdor ima nevrastenijo: postati nevrastenik
  8.      nevrédnica  -e ž (ẹ̑) star. malovredna, ničvredna ženska: veliko hudega jim je storila ta nevrednica
  9.      nèvrtev  -tve ž (-) knjiž., ekspr. kar je nasprotno, drugačno od vrnitve: mučila ga je zavest nevrnitve / leta, obsojena na nevrnitev ∙ vznes. oditi v nevrnitev umreti
  10.      nevšéčnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. neprijetna, zoprna ženska: komaj so se znebili te nevšečnice
  11.      nevšéčnik  -a m (ẹ̑) knjiž. neprijeten, zoprn človek: komaj je odgnal te nevšečnike z dvorišča
  12.      nèzadovóljnica  -e ž (-ọ̑) nav. ekspr. nezadovoljna ženska: take nezadovoljnice je težko prenašati / sitna nezadovoljnica
  13.      nèzádružnik  tudi nèzadrúžnik -a m (-á; -) kdor ni zadružnik: zadruge naj bi povezovale zadružnike in nezadružnike; kmetje nezadružniki
  14.      nèzakot  -a -o prid. (-) ki ni zakonit: nezakonito dejanje, delovanje, ravnanje; nezakonito trgovanje / uporabiti nezakonita sredstva / njegova nezakonita žena ♦ rad. nezakoniti oddajnik nèzakoto prisl.: nezakonito kupiti
  15.      nèzakotost  -i ž (-) lastnost, značilnost nezakonitega: nezakonitost njegovega ravnanja; nezakonitost trgovanja / vladala je nezakonitost
  16.      nèzamanje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od zanimanja: njeno nezanimanje za te vrste glasbo; razpravljali so o nezanimanju te mladine za družbeno dogajanje / eden izmed vzrokov za slab učni uspeh je prav gotovo tudi nezanimanje staršev za otroke premajhna skrb // ravnodušnost, nezavzetost: kljub nezanimanju vodstva za stanovanjske probleme so delavci prodrli s svojimi zahtevami / poslušal ga je z vidnim nezanimanjem
  17.      nèzanimív  -a -o prid. (- -í) ki ni zanimiv: nezanimiv pogovor; to je zelo nezanimiva knjiga; tekma je bila slaba in nezanimiva / ekspr. novica ni nezanimiva je zanimiva / ekspr. za nas se ne zmenijo, mi smo nezanimivi ljudje nepomembni / knjiž., ekspr. nezanimiva vsakdanjost dolgočasna
  18.      nèzanimívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezanimivega: nezanimivost predavanja / nezanimivost osrednjih oseb znižuje vrednost povesti / knjiž., ekspr. nezanimivost vsakdanjosti dolgočasnost
  19.      nèzaúpnica  -e ž (-) izjava, da člani kake skupnosti ne soglašajo z delom vodstva, funkcionarjev: dati, dobiti nezaupnico / parlament je izglasoval vladi nezaupnico; publ. delavci so izrekli nezaupnico direktorju / po nezaupnici je vodstvo odstopilo; pren. s takim izborom je bila naši javnosti izražena nezaupnica
  20.      nèzdravk  -a m (-í) kdor ni zdravnik: za predlog so se navduševali zlasti zdravstveni delavci nezdravniki / ekspr. ko sem bil bolan, so me nosili k raznim zdravnikom in nezdravnikom
  21.      nezvéstnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. nezvesta ženska: nezvestnici ni več zaupal
  22.      nezvéstnik  -a m (ẹ̑) knjiž. nezvest moški: brezobziren nezvestnik
  23.      nèzvóčnik  -a m (-ọ̑) lingv. zveneči ali nezveneči soglasnik, ki zahteva pred seboj po zvenečnosti enak soglasnik: zvočniki in nezvočniki
  24.      nèžeran  -a -o prid. (-) pog. ki ni v zadregi, se ne sramuje: čeprav so se šele prvič videli, so bili med seboj čisto neženirani / napisal mu je neženirano pismo nèžerano prisl.: neženirano si ga je ogledovala od nog do glave; neženirano ga je prosil za uslugo
  25.      njúhniti  -em dov.) povleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: njuhnil je in kihnil

   3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA