Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (39.439-39.463)



  1.      prenočítven  -a -o prid. () nanašajoč se na prenočitev, prenočevanje: prenočitveni dom / prenočitvene zmogljivosti hotelov
  2.      prenòs  -ôsa m ( ó) 1. glagolnik od prenesti: prevoz in prenos blaga / prenos teže z ene noge na drugo / prenos električne energije, gibanja; prenos živčnega vzburjenja / brzojavni, telegrafski prenos sporočil / prenos pristojnosti od enega organa na drugega / pomenski prenos ∙ prenos misli pojav, da dva človeka istočasno mislita, se spomnita na isto stvarteh. jermenski prenos pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni 2. oddaja, pri kateri se gleda, posluša dogajanje zunaj studia, ki je telekomunikacijsko preneseno vanj: začeti prenos; prenos zborovanja / neposredni radijski prenos tekme s tekmovališča istočasno s tekmo; televizijski prenos
  3.      prenôsen  -sna -o prid. (ó ō) 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče ◊ fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte
  4.      prênotácija  -e ž (-á) jur. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči, predznamba
  5.      prenóva  -e ž (ọ̑) glagolnik od prenoviti: prenova ceste, hiše / moralna prenova človeka
  6.      prenovítev  -tve ž () glagolnik od prenoviti: prenovitev gradu / gibanje za prenovitev organizacije
  7.      prenovíti  -ím dov., prenóvil ( í) 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenoviti hišo; precej slik so že prenovili; vse hoče izboljšati in prenoviti 2. narediti, da se kaj po lastnostih, značilnostih razlikuje od prejšnjega, slabšega: prenoviti družbo; prenoviti šolstvo / prenoviti človeka; duhovno se prenoviti ● star. vsak dan prenovi rožam vodo menja, zamenja; ekspr. danes se je vsa prenovila zaradi nove obleke, pričeske ima zelo spremenjen, lepši videzjur. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti dolg v posojilo prenovljèn -êna -o: moralno prenovljen človek; po tem srečanju je bil kot prenovljen; prenovljeno poslopje
  8.      prenovítven  -a -o prid. () nanašajoč se na prenovitev: prenovitveni načrti; prenovitvena dela ♦ jur. prenovitvena pogodba pogodba, s katero stranki nadomestita staro obveznostno razmerje z novim
  9.      prenovljênje  -a s (é) glagolnik od prenoviti: prenovljenje organizacije / duhovno, socialno prenovljenje
  10.      preobčutljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost preobčutljivega: preobčutljivost ušesa / sram ga je svoje preobčutljivosti; dekliška preobčutljivost / preobčutljivost kože; preobčutljivost organizma; preobčutljivost za nekatera živila / preobčutljivost instrumenta
  11.      preobílica  -e ž () knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilica domnev onemogoča jasno razlago pojava; zaradi preobilice povabil iz tujine zelo malo nastopa doma; preobilica sončnih žarkov povzroča opekline // zelo velika količina, množina: na večerji so nam postregli s preobilico raznovrstnih jedi; preobilica surovin omogoča poceni proizvodnjo
  12.      preobílje  -a s () 1. nav. ekspr. stanje, za katero je značilen obstoj zelo velike količine materialnih dobrin: naveličati se preobilja / živeti v preobilju 2. knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilje metafor dela pesem nerazumljivo; preobilje podatkov, gradiva / biti zmeden od preobilja čustev // zelo velika količina, množina: navduševalo ga je preobilje rož na vrtu; uživati v preobilju barv in oblik / miza se šibi pod preobiljem jedi / imeti vsega v preobilju zelo veliko; prevečknjiž., ekspr. v sebi čuti preobilje ljubezni, življenja močno, intenzivno doživlja ljubezen, življenjelit. (besedno) preobilje pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi; pleonazem
  13.      preobjéda  -e ž (ẹ̑) bot. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju, Aconitum: tam raste preobjeda in jelenov jezik / navadna preobjeda
  14.      preobjédenec  -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je zaradi izobilja objesten, predrzen: nehvaležni preobjedenci
  15.      preobjédenost  -i ž (ẹ̑) stanje preobjedenega človeka: stalna preobjedenost povzroča mnoge bolezni / ekspr. občutje preobjedenosti in praznine naveličanosti
  16.      preobjésten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč objesten: preobjestni otroci; biti preobjesten
  17.      preobjésti se  -jém se dov., 2. mn. preobjéste se, 3. mn. preobjedó se tudi preobjéjo se; preobjéj se in preobjèj se preobjéjte se; preobjédel se preobjédla se, stil. preobjèl se preobjéla se (ẹ́) 1. preveč se najesti: krava se je preobjedla; preobjesti se pri kosilu 2. naveličati se: preobjedli so se konzerv / ekspr.: drug drugega sta se preobjedla; preobjedel se je njihove družbe; vsega so se preobjedli ∙ ekspr. preobjedel se je (belega) kruha zaradi izobilja je objesten, predrzen preobjéden -a -o: preobjedeni gostje; vsega dobrega preobjedeni ljudje
  18.      preobláčenje  -a s (á) glagolnik od preoblačiti: preoblačenje bolnika; kabina, prostor za preoblačenje / preoblačenje kavčev
  19.      preobláčiti  -im nedov., preobláčite in preoblačíte; preoblačíla tudi preobláčila (á) 1. oblačiti v drugo oblačilo, perilo: preoblačiti otroka; zaradi potenja se mora večkrat preoblačiti // navadno v zvezi z v oblačiti v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: medtem ko so ga preoblačili v žensko, je nekdo potrkal; zaradi prikrivanja se je preoblačil v železničarja 2. prekrivati, obdajati z drugo prevleko: preoblačiti blazine, pernice / preoblačiti gumbe, kavče ● ekspr. rak se navadno preoblači enkrat na leto se levi
  20.      preobléči  -obléčem dov., preobléci preoblécite in preoblecíte; preoblékel preoblékla (ẹ́) 1. obleči v drugo oblačilo, perilo: preobleči bolnika, otroka; preobleči se za nastop; ko pride domov, se preobuje in preobleče / preobleči mrliča obleči ga v oblačilo, v katerem bo pokopan / preobleči srajco // navadno v zvezi z v obleči v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: kurirja so preoblekli v železničarja; preobleči se v moškega, star. za moškega 2. obleči v določeno oblačilo kot znamenje novega stanu, pripadnosti: mobilizirance so še isti dan preoblekli 3. prekriti, obdati z drugo prevleko: preobleči blazino, prešito odejo / preobleči gumbe, naslanjač; preobleči kaj s pohištvenim blagom, z usnjem / preobleči senčnik svetilke ● pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; ekspr. preobleči kritiko v fantastično pripoved dati kritiki obliko, videz fantastične pripovedi; ekspr. nebo se je preobleklo (z oblaki) pokrilo, prekrilo z oblaki preobléčen -a -o: v berača preoblečen vohun; z usnjem preoblečena klop; sem že preoblečen ♦ rel. po dveh letih življenja v samostanu je bila preoblečena
  21.      preobléka  -e ž (ẹ̑) 1. oblačilo, perilo za preoblačenje: daj mu kaj preobleke; na potovanje je vzel malo preobleke 2. oblačilo, v katero se kdo obleče, da ne bi bil prepoznan: spoznati koga kljub preobleki / morilec je prišel v preobleki inštalaterja / ribiška preobleka vohunske ladje jih ni preslepila; pren. on je romantičen človek v moderni preobleki 3. glagolnik od preobleči: preobleka je končana ● redko usnjena preobleka stola je poškodovana prevleka; redko kupiti šest preoblek za blazino prevlek; ekspr. tuji pesniki v slovenski preobleki v slovenskem prevodurel. (redovniška) preobleka obred, pri katerem se kandidat, novinec preobleče v redovno oblačilo
  22.      preoblíčiti  -im dov.) star. preoblikovati, spremeniti: ledeniki so preobličili zemeljsko površje / to ga je preobličilo v osebnost; podoba pokrajine se je preobličila / slutnja se je preobličila v spoznanje preoblíčen -a -o: v simbol preobličeni opis požara
  23.      preoblikoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj preoblikuje: preoblikovalec besedila / nekateri umetniki so bolj opazovalci kot preoblikovalci življenja / publ. ta dogodek je bil pomemben preoblikovalec razmer jih je zelo preoblikoval
  24.      preoblikoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na preoblikovanje: preoblikovalni postopek / preoblikovalna moč
  25.      preoblikovánje  -a s () glagolnik od preoblikovati: postopek preoblikovanja / preoblikovanje mišljenja / preoblikovanje kapljic v kristale

   39.314 39.339 39.364 39.389 39.414 39.439 39.464 39.489 39.514 39.539  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA