Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (37.464-37.488)



  1.      pórt  -a m (ọ̑) nar. primorsko pristanišče: barka se je bližala portu
  2.      pórta 1 -e ž (ọ̄) obrt. okrasni trak, navadno iz močnejše tkanine, za na oblačila in oblazinjeno stilno pohištvo: livreja hotelskega vratarja je bila okrašena s pisanimi portami
  3.      portábel  [bǝl] prid. neskl. (á) žarg., adm., navadno v zvezi s pisalni stroj prenosen: kupiti portabel pisalni stroj
  4.      portál  -a m () arhit. arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo: portal stare katedrale; portal palače z dvema atlantoma / gotski portali ◊ gled. arhitektonsko oblikovan del stene ob odrski odprtini; grad. posebej oblikovan vhodni, izhodni del predora
  5.      portálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na portal: portalni stebri ◊ anat. portalni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi jetra; teh. portalni žerjav žerjav z nosilno konstrukcijo, podobno okviru vrat, ki se premika po dveh tirih
  6.      portatív  -a m () muz., nekdaj majhne prenosne orgle z ustničnimi piščalmi: igrati na portativ
  7.      portfélj  -a m (ẹ̑) zastar. listnica: odprl je portfelj in vzel ven denar ∙ knjiž. minister brez portfelja brez delovnega področja
  8.      pórtič  -a m (ọ̑) manjšalnica od port: ladja je pristala v portiču
  9.      portiêra  -e ž () zastar. zavesa (na vratih): razgrnila je portiero in stopila v sobo
  10.      pórtik  -a m (ọ̄) um. pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo: portik stare rimske cerkve
  11.      portír  -ja m (í) star. vratar: vprašati portirja / nočni portir
  12.      pórto 1 -a m (ọ̑) portsko vino: steklenica porta
  13.      pórto 2 -a m (ọ̑) ptt pristojbina, ki jo plača naslovnik za premalo frankirano pošiljko: plačati porto; neskl. pril.: porto znamka portovna znamka
  14.      portón  -a m (ọ̑) nar. zahodno vhod zlasti na kraško dvorišče, navadno kamnit: ustaviti se pred portonom
  15.      pórtovec  -vca m (ọ̑) knjiž. portsko vino: odpreti steklenico portovca
  16.      portrét  -a m (ẹ̑) umetniška upodobitev osebe, oseb navadno s poudarkom njihove individualnosti: naslikati portret; portret je obesil na steno; družinski, ženski portret; portret starca / razstava portretov / Bergantov portret ki ga je naredil, naslikal Bergant; pren. duhovni, umetniški portret igralca, pisatelja // ekspr. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik: to je najlepši ženski portret v njegovih romanih / dramatik je v svojih delih ustvaril veliko portretov
  17.      portréten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na portret: portretne značilnosti / portretna podobnost / portretni slikar / portretna fotografija
  18.      portretíranje  -a s () glagolnik od portretirati: med portretiranjem se rad pogovarja / ukvarjala se je s portretiranjem / za pisatelja je značilno duhovito portretiranje sodobnikov
  19.      portretírati  -am nedov. in dov. () delati portret: portretirati znanega igralca; dal se je portretirati / ta slikar dobro portretira / ekspr. v romanu je portretiral nekaj zanimivih značajev portretíran -a -o: bila je velikokrat portretirana
  20.      portugálski  -a -o prid. () nanašajoč se na Portugalce ali Portugalsko: portugalski jezik ◊ zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia
  21.      portulák  -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z mesnatim steblom in belimi, rumenimi ali rdečimi cveti, Portulaca grandiflora
  22.      porumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel porumenèl in porumenél -éla -o: porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti
  23.      porúšen  -šna -o prid. (ú ū) ki se da porušiti: ta utrdba je porušna ♦ teh. porušna preiskava preiskava, s katero se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušna obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo
  24.      porúšenje  -a s (ū) glagolnik od porušiti: porušenje hiše, mesta / porušenje naravnega ravnovesja
  25.      porušítev  -tve ž () glagolnik od porušiti: hiša je po porušitvi sosednjih hiš postala vidna z vseh strani / pri nadaljnjih stopnjah potresa je obseg porušitve vedno večji / porušitev njegovih pričakovanj in upov je bila zelo boleča

   37.339 37.364 37.389 37.414 37.439 37.464 37.489 37.514 37.539 37.564  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA