Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (3.651-3.675)



  1.      nàdresčnost  -i ž (-) knjiž. lastnost, stanje nadresničnega: proučevati resničnost in nadresničnost v literarnem delu / poetična nadresničnost
  2.      nadŕgniti  -em dov., tudi nadrgla (ŕ ) z drgnjenjem spraviti na kaj: meso nadrgniti s soljo; nadrgniti se s kremo
  3.      nadstréšnica  -e ž (ẹ̑) grad. na vse strani odprt prostor s streho na opornikih, nosilcih: graditi, postaviti nadstrešnico; zastekliti nadstrešnico / nadstrešnica za kolesa, mopede
  4.      nadstrópnica  -e ž (ọ̑) redko nadstropna hiša: stanuje v nadstropnici
  5.      nàdsvétnik  -a m (-ẹ̑) v stari Avstriji in stari Jugoslaviji višji svetnik: sejo je vodil sodni nadsvetnik
  6.      nadvrátnik  -a m () arhit. kamnita preklada nad vrati: v nadvratnik vklesani znaki
  7.      nadzórnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od nadzornik: šolska nadzornica
  8.      nadzórnik  -a m (ọ̑) kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzornik je pregledal poslovanje v trgovini / cestni, pristaniški nadzornik; policijski, sodni, tržni nadzornik; nadzornik gozdov ♦ šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; žel. nadzornik proge uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo desetarjev pri vzdrževanju proge
  9.      nadzórniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nadzornike: nadzorniška služba / nadzorniško poročilo
  10.      nadzórništvo  -a s (ọ̑) zastar., navadno s prilastkom organ, urad, ki opravlja nadzorstvo; inšpektorat: obrtno, tržno nadzorništvo; nadzorništvo za delo // nadzorstvo: poostriti nadzorništvo
  11.      nàdžúpnik  -a m (-) rel. naslov za predstojnika župnije, navadno pomembnejše: postal je nadžupnik; ptujski nadžupnik
  12.      náftnik  -a m () publ. lastnik naftne družbe, industrije: visoki dobički naftnikov
  13.      nagl  -a -o [i] prid. ( ) knjiž. nagnit: nagnila jabolka
  14.      nagti  -gjem dov.) navadno kot deležnik na -l 1. postati nekoliko gnil: sadje je že nagnilo 2. ekspr. postati nekoliko pokvarjen, malovreden, slab: moralno si nagnil nagt -a -o: nagnit les; nagnite češnje; nagnita družba; nagnito življenje
  15.      nagti  in nágniti -em, tudi nágniti -em dov. ( á; á) 1. spraviti kaj iz navpične, pokončne lege v poševno: veter je nevarno nagnil ladjo; izpodžagano drevo se je zelo nagnilo / nagniti na bok, naprej, nazaj / mož je nagnil kozarec in pil; v zadregi je nagnila glavo sklonila // spraviti kaj iz vodoravne lege v poševno: nagnil je mizo tako, da so se kozarci prevrnili; zaradi dodane uteži se je tehtnica nagnila / pod težo snega so se veje nagnile upognile 2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: kaj te je nagnilo k tej odločitvi; take misli so me nagnile, da sem se lotil pisanja; sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote // knjiž. nagovoriti, pregovoriti: nagni svojega prijatelja, da vabilo sprejme nagti se in nágniti se, tudi nágniti se 1. skloniti se: nagnila se je k bolnikovemu licu; nagnil se je nad vodo; nagniti se skozi okno 2. ekspr. približati se koncu: dan se je že nagnil / poletje se hitro nagne v jesen / sonce se je nagnilo h goram kmalu bo zašloekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; vznes. nagni svoje uho k našim prošnjam dobrohotno sprejmi naše prošnje; ekspr. na žalost in jezo sta nagnila še enkrat (iz)pila (alkoholno pijačo); ekspr. krivulja njegove slave se je nagnila ni več tako slaven; ekspr. tehtnica se še ni nagnila ni še jasno, odločeno; evfem. nagnil se je v prerani grob umrl je nágnjen -a -o 1. deležnik od nagniti: nagnjen stolp; tam je svet nekoliko nagnjen; ladja je bila nagnjena na bok; nagnjen naprej, nazaj 2. v povedni rabi, v zvezi s k izraža a) z glagolskim samostalnikom hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: nagnjen je k branju, filozofiranju, lenarjenju / ekspr. k pijači je nagnjen že od mladega / nagnjena je k ljubosumnosti je ljubosumna b) možnost hitrejšega, pogostnejšega obolenja: nagnjen je k angini, pljučnici / h kapi nagnjeni ljudje
  16.      nagtost  -i ž () lastnost, značilnost nagnitega: nagnitost grozdja, zelenjave / ekspr. nagnitost carskega režima; njegova zahrbtnost in notranja nagnitost
  17.      nagnúsnik  -a m () ekspr. človek, ki vzbuja gnus: ta nagnusnik bi pojedel tudi krastačo
  18.      nagóbčnik  -a m (ọ̑) priprava v obliki mreže, ki se da živali na gobec, da ne more gristi, jesti: natakniti kravi, psu nagobčnik; pasji, volovski nagobčnik ∙ ekspr. preveč je govoril, pa so mu nataknili nagobčnik mu prepovedali govoriti, razširjati svoje mnenje
  19.      nagrebéniti  -im in nagrebeti -ím dov., nagrebénil (ẹ̄ ẹ̑; í) 1. dati čemu obliko grebena, grebenov: veter je nagrebenil morje; valovi so se nagrebenili 2. nagrbiti: pes je nagrebenil hrbet in jezno zarenčal
  20.      nagreti  -grénem dov. ( ẹ́) knjiž., redko nagrebsti, nagrabiti: nagreniti žerjavico na kup
  21.      nagrti  in nagŕniti -em dov. ( ŕ) nar. nagrebsti, nasuti: nagrni še malo zemlje k roži / nagrnila je skledo fižola z mize nagrti se in nagŕniti se knjiž. zgrniti se: vsi so se nagrnili na prvo predstavo; nagrniti se k vratom
  22.      nagróbnica  -e ž (ọ̑) 1. knjiž. žalostinka: vojaki so umrlemu zapeli nagrobnico ∙ star. ko je duhovnik govoril nagrobnico, so ženske zajokale nagrobni govor 2. redko roža, rastlina, s katero se krasi grob: na grobovih so odcvetele nagrobnice
  23.      nagróbnik  -a m (ọ̑) 1. spomenik na grobu: postaviti nagrobnik očetu; sklesati nagrobnik; kamnit, marmornat nagrobnik; pren., ekspr. v tej zbirki je pesnik postavil nagrobnik svoji ljubezni 2. knjiž. nagrobni napis: sestaviti nagrobnik
  24.      nahrati  in nahrániti -im dov. ( á ā) redko privarčevati, prihraniti: v treh letih je kar precej nahranil; nahraniti si potrebno vsoto denarja
  25.      nahrati  in nahrániti -im, in nahrániti -im dov. ( á ā; á ā) s hranjenjem napraviti koga sitega: mati je nahranila otroka; nahraniti lačnega; nahraniti se s kruhom, mlekom; pren., ekspr. nahraniti koga z obljubami ∙ knjiž., redko skrbeti mora za več ljudi, kakor jih morejo nahraniti njegove stare roke jih more preživljati, vzdrževati

   3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA