Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (3.626-3.650) 
- načêlnica -e ž (ȇ) 1. ženska oblika od načelnik: načelnica oddelka / načelnica pionirske organizacije 2. star. načelnikova žena: načelnica in županja sta se sprli ♪
- načêlnik -a m (ȇ) 1. uslužbenec, ki vodi kak oddelek, zlasti v javni upravi: določiti, imenovati načelnika; načelnik odseka za finance / načelnik oddelka, sekcije / postajni načelnik šef postaje // kdor vodi kako društvo, organizacijo: postal je načelnik gorske reševalne službe; načelnik zadruge / načelnik Gasilske zveze / nekdaj načelnik telovadnega društva 2. nekdaj predstojnik kake upravne enote: občinski, okrožni načelnik / okrajni ali sreski načelnik v stari Jugoslaviji predstojnik političnega okraja 3. nekdaj vodja, poveljnik: rodovni načelnik / načelnik financarjev ◊ voj. načelnik štaba oficir, ki vodi, usklajuje delo štaba; zgod. načelnik Narodne straže ♪
- načêlniški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na načelnike ali načelništvo: načelniška služba / njegova načelniška doba ni trajala dolgo ♪
- načêlništvo -a s (ȇ) naslov, dejavnost načelnikov: načelništvo ga je izčrpavalo / načelništvo je odstopilo načelnik in sodelavci ♪
- nadahníti in nadáhniti -em dov. (ȋ á) 1. dati čemu rahel barvni odtenek: rdečica je nadahnila njegovo lice / nebo se škrlatno nadahne 2. knjiž. rahlo zvočno ali čustveno obarvati: besede je nadahnil s škodoželjnostjo / od časa do časa nadahne njen obraz posebna milina 3. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdahniti: uspeh ga je nadahnil z optimizmom / nadahnila mu je poguma dala nadáhnjen -a -o 1. deležnik od nadahniti: rožnato nadahnjen cvet; z rdečico nadahnjen obraz; s posmehom nadahnjene besede 2. knjiž. navdahnjen: nadahnjen z upanjem ♪
- nàdduhóvnik -a m (ȁ-ọ́) rel., nekdaj naslov za duhovnika, ki je nadrejen duhovnikom določenega področja: zadnji salzburški nadduhovnik v Panoniji ♪
- nadebúdnica -e ž (ȗ) neustalj. nadobudnica: za službo se je prijavila dvajsetletna nadebudnica ♪
- nadglédnik -a m (ẹ̑) zastar. nadzornik: postal je nadglednik / pristaniški nadglednik ♪
- nadíhniti -em dov. (í ȋ) knjiž., redko rahlo obarvati: jeza ji je nadihnila lica z rdečico nadíhnjen -a -o: rdečkasto nadihnjen cvet ♪
- nadláhtnica -e ž (ȃ) anat. kost v nadlakti: zlomiti si nadlahtnico; nadlahtnica in podlahtnica ♪
- nadláktnica -e ž (ȃ) anat. nadlahtnica ♪
- nadléžnica -e ž (ẹ̑) ekspr. nadležna ženska: skril se je pred nadležnico / roji nadležnic so vznemirili živino ♪
- nadléžnik -a m (ẹ̄) star. nadležen človek: izogniti se nadležniku ♪
- nadlóžnik -a m (ọ̑) star. onemogel, slab človek: streči nadložnikom ♪
- nàdobístnica -e ž (ȁ-ȋ) anat. nadledvična žleza: hormon nadobistnice ♪
- nadobúdnica -e ž (ȗ) knjiž., ekspr. nadarjena, veliko obetajoča ženska: sosedova nadobudnica / filmska nadobudnica ♪
- nadobúdnik -a m (ȗ) star. nadarjen, veliko obetajoč moški: razočarati se nad nadobudniki ♪
- nadóčnik -a m (ọ̑) lov. odrastek na jelenjem rogovju, ki je prvi nad očesom: desni nadočnik se je odlomil ♪
- nadôknica in nadóknica -e ž (ȏ; ọ̑) nav. mn., redko naoknica: odpreti, zapreti nadoknice; lesene, nove nadoknice ♪
- nadoméstnik -a m (ẹ̑) star. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega; namestnik: zanj potrebujemo nadomestnika ♪
- nàdpáznik -a m (ȁ-ȃ) do 1945 vodja skupine paznikov v jetnišnici ali kaznilnici: za vse kaznjence je skrbelo deset paznikov pod vodstvom enega nadpaznika ♪
- nàdporóčnik -a m (ȁ-ọ̑) v avstrijskem in nemškem okolju poročnik, kapetan: ukaz nadporočnika ♪
- nàdpovpréčnik -a m (ȁ-ẹ̑) star. nadpovprečen človek: ni bil nadpovprečnik ♪
- nadprážnik -a m (ȃ) knjiž., redko tram, preklada nad vrati: okrašen nadpražnik ♪
- nàdresníčen -čna -o prid. (ȁ-ȋ) knjiž. ki presega področje resničnega: nadresnični svet / pesnik je skušal naravi iztrgati njeno nadresnično bistvo; sam.: ekspr. slikovitost pokrajine ima v sebi nekaj svojskega, nadresničnega ♪
3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 
