Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (36.164-36.188) 
- podzídati tudi podzidáti -am dov. (í á í) 1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati; podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj // knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev 2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto; nasip je treba še podzidati podzídan -a -o: podzidan obok; hiša je že podzidana ♪
- podzidáva -e ž (ȃ) glagolnik od podzidati: nabaviti material za podzidavo / proučevanje družbenega in gospodarskega razvoja je trdna podzidava za zgodovino ♪
- podzidávati -am nedov. (ȃ) 1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj 2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip ♪
- podzídek -dka m (ȋ) 1. spodnji, navadno ojačeni del zidu: prijel se je za okenski rob in stopil na podzidek; sedeli so na podzidku; palače s stebri in podzidki // redko temeljni zid: hiša je lesena, podzidek pa kamnit 2. redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: v vinogradu so naredili podzidke ♪
- podzídje -a s (ȋ) 1. temeljni zid: spominska plošča je vzidana v podzidje; hiša je lesena, ima pa kamnito podzidje 2. redko podzid: vinograd s podzidji / podzidje in okvir pri vratih sta navadno barvana podzidek ♪
- pòdzvéza -e ž (ȍ-ẹ̑) organizacijska enota v okviru zveze: zveza in podzveza organizacij; dejavnost podzveze / nogometna podzveza občinska, medobčinska nogometna zveza ♪
- pòdzvók -a m (ȍ-ọ̑) knjiž., redko podton: polemični podzvok razprave ♪
- pòdzvŕst -í ž (ȍ-ȓ) vsaka od različnih oblik pojavov ali stvari v okviru pojavov ali stvari iste zvrsti: glede na tehniko slikanja ločimo več slikarskih zvrsti in podzvrsti; podzvrst programske glasbe ♪
- podžágati -am dov. (ȃ) na spodnjem koncu prežagati: hrast, ki so ga podžagali, se je pri padcu zapletel v sosednje drevo / partizani so porušili most in podžagali telefonske drogove ♪
- podžgáti -žgèm dov., podžgál (á ȅ) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: vse je pripravljeno v peči, samo podžgati je treba; podžgati s trskami / podžgati grmado, slamo / podžgati ogenj narediti 2. ekspr. spodbuditi, navdušiti: govornikove besede so jih podžgale; uspeh ga je podžgal k še intenzivnejšemu delu / podžgati koga proti komu nahujskati, naščuvati 3. ekspr. povzročiti, vzbuditi: njegove besede so podžgale odpor do stvari; želja po maščevanju mu je podžgala pogum; to ga je podžgalo, da je rekel več, kot bi bil smel // v zvezi s še povečati stopnjo, intenzivnost česa: dogodek je še podžgal jezo nanj; dekletovo vedenje je še podžgalo njegovo ljubezen; tisto malo, kar je izvedela, je še podžgalo njeno radovednost ● ekspr. vino je družbo močno podžgalo razvnelo, razgibalo; vulg. temu človeku bi bilo treba pod ritjo podžgati, da bi kaj ukrenil v svojem ravnanju je zelo ravnodušen, neprizadet podžgán -a -o: podžgani od njegove vneme, so še sami začeli hiteti ♪
- podžíg -a m (ȋ) glagolnik od podžgati: drva so pripravljena za podžig / ljudje so govorili o skrivnostnih podžigih požigih / za podžig bi si želeli spodbudne besede / podžig proti čemu ♪
- podžíganje -a s (ȋ) glagolnik od podžigati: za podžiganje uporabljajo trske / medsebojno podžiganje jim je dajalo moči / podžiganje odpora, sovraštva ♪
- podžígati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva 2. ekspr. spodbujati, navduševati: partizanske pesmi so podžigale brigade v boju; bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal ∙ ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema 3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči // v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali podžigajóč -a -e: podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede ♪
- podžréti -žrèm dov., podžŕl (ẹ́ ȅ) ekspr. izpodjesti: črv je podžrl vse korenine ♪
- pòdžupàn -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á) nekdaj namestnik župana: župan in podžupan ♦ zgod. podžupan od 1814 do 1850 predstojnik podobčine ♪
- poedín -a -o prid. (ȋ) knjiž. posamezen: poedini ljudje so začeli odhajati; poedinih besed ni razumel ♪
- poedínec -nca m (ȋ) knjiž. posameznik: to pravico so dobili le nekateri poedinci; podreditev poedinca zahtevam skupnosti ♪
- poedínka -e ž (ȋ) knjiž. posameznica: poedinka se je morala podrediti željam skupine ♪
- poém -a m (ẹ̑) knjiž. pesnitev: odlomek iz poema; epi in poemi / to so Cankarjevi poemi v prozi ♪
- poéma -e ž (ẹ̑) knjiž. pesnitev: napisal je že več poem; junaki poeme / poema Krst pri Savici / to je Gogoljeva poema v prozi ♪
- poenáčiti -im dov. (á ȃ) knjiž. izenačiti: mrzli zrak se je pomešal s toplim zrakom v dolini in se z njim poenačil // imeti, šteti za isto: poenačiti izpoved s pesnikovo psihološko resničnostjo ♪
- poenobesédenje -a s (ẹ̑) lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega; univerbizacija ♪
- poenostavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od poenostaviti: poenostavitev metode; poenostavitev postopka, problema ♪
- poenostávljanje -a s (á) glagolnik od poenostavljati: poenostavljanje postopka; poenostavljanje življenja ♪
- poenostávljati -am nedov. (á) delati kaj preprosto, nezapleteno: izboljševati in poenostavljati izdelavo orodja / poenostavljati resničnost; stvari se preveč poenostavljajo poenostavljajóč -a -e: aktualistično, poenostavljajoče pisanje ♪
36.039 36.064 36.089 36.114 36.139 36.164 36.189 36.214 36.239 36.264 
