Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (35.814-35.838)



  1.      podbránati  -am tudi podbranáti -ám dov. (ā; á ) z brananjem pokriti z zemljo: pšenico so posejali in takoj podbranali
  2.      podbráti  -bêrem dov., stil. podberó; podbrál (á é) 1. potrgati, odstraniti gnile, nagnite grozde, prej zrele sadeže pred trgatvijo, obiranjem: podbrati grozdje 2. odstraniti nepotrebne mladike, stare liste; obrati: podbrati zelje
  3.      podcenjevánje  -a s () glagolnik od podcenjevati: podcenjevanje sovražnika; podcenjevanje lastnih sposobnosti ∙ s podcenjevanjem gleda na njegovo umetnost podcenjuje jo
  4.      podcenjeváti  -újem nedov.) prisojati čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: ne podcenjuje ga; fant se preveč podcenjuje / podcenjevati nevarnost podcenjeván -a -o: v javnosti podcenjevan pesnik
  5.      pòdcentrála  -e ž (-) ptt na krajevno centralo priključena naprava za vzpostavljanje zvez telefonskih ali telegrafskih naročnikov manjšega področja: urediti centralo in dve podcentrali
  6.      podčépina  -e ž (ẹ̑) 1. agr. pijača, ki se nateče v posodo, postavljeno pod pipo, čep pri točenju: v posodi se je nabralo kar precej podčepine 2. slabš. slaba pijača, zlasti vino: podčepino prodaja, ki je ni mogoče piti
  7.      podčŕtati  -am dov.) 1. narediti črto, črte pod čim: podčrtati neznane besede v besedilu; podčrtati z dvema črticama; podčrtati s svinčnikom / kot opomba podčrtal avtor 2. poudariti: sneg je podčrtal črnino dreves; spretno izbrana barva podčrta odlike postave / publ. v knjigi je podčrtal prizadevanje naše države za mirno sožitje podčŕtan -a -o: v referatu so podčrtani uspehi zadnjih let; s košatimi obrvmi podčrtano čelo
  8.      podčrtávanje  -a s () glagolnik od podčrtavati: podčrtavanje besed / podčrtavanje pomena vzgoje
  9.      podčrtávati  -am nedov. () 1. delati črto, črte pod čim: podčrtavati važnejša mesta v knjigi; podčrtavati s svinčnikom / podčrtavati akte določena mesta, stvari v aktih 2. poudarjati: temna obleka je podčrtavala belino polti; redki streli so podčrtavali tišino / publ. v knjigi podčrtava, da so si delavci morali te pravice šele priboriti
  10.      podčŕten  -tna -o prid. () navadno v zvezi podčrtna opomba opomba pod črto: razložiti v podčrtnih opombah
  11.      podčrtováti  -újem nedov.) 1. delati črto, črte pod čim: bral je knjigo in podčrtoval besede 2. poudarjati: nova moda podčrtuje linijo postave / publ. podčrtovati odgovornost velikih sil za mir v svetu
  12.      pòddêblo  -a s (-é) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: poddeblo členonožcev
  13.      pòddružína  -e ž (-í) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: rastlina iz poddružine cevnic
  14.      podebatírati  -am dov. () krajši čas debatirati: na hitro so podebatirali o spornih vprašanjih / ekspr. jutri se dobiva in malo podebatirava se pogovoriva
  15.      podebelíti  -ím dov., podebélil ( í) zastar. odebeliti: trudili so se, da bi ga po bolezni vsaj malo podebelili
  16.      podedovánje  in podédovanje -a s (; ẹ̄) glagolnik od podedovati: podedovanje posestva; pravica do podedovanja / podedovanje lastnosti, nagnjenj
  17.      podedováti  -újem in podédovati -ujem dov.; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: podedovati denar, hišo; podedovati po stricu, za očetom; veliko podedovati / podedovati pravico do plemiškega naslova 2. prevzeti od prednikov: podedovati bolezen; od matere je podedoval barvo oči / ekspr. podedovati zanimanje za knjige; pren. podedovati stare navade ● podedoval je očetov poklic odločil se je za isti poklic, kot ga je imel oče podedován in podédovan -a -o: podedovani predsodki; podedovane lastnosti; podedovano premoženje
  18.      podélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / redko toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi 2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala ∙ zastar. podelati jabolka v mošt predelati 3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal podélati se ekspr. iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebonizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal podélan -a -o: očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin ∙ nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni
  19.      podelítev  -tve ž () glagolnik od podeliti: podelitev diplom / brezplačna podelitev šolskih knjig
  20.      podelíti  -ím dov., podélil ( í) 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost ♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja
  21.      podeljevánje  -a s () glagolnik od podeljevati: podeljevanje medalj / podeljevanje akademskih naslovov; podeljevanje posojil, štipendij / podeljevanje vlog v gledališču
  22.      podemokrátiti  -im dov.) narediti kaj demokratično: podemokratiti družbeni sistem; upravljanje se je podemokratilo / ekspr. podemokratiti strokovno izrazje narediti bolj razumljivo
  23.      pôden  -dna -o prid. (ō) nanašajoč se na pod, tla: podni lak; podne in stenske letve; podno loščilo / podne površine / podna vrata so zaškripala
  24.      podést  -a m (ẹ̑) 1. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; stopniščni počivalnik, stopniščni presledek: postati na podestu; stopnice s podesti / stopniščni podest 2. arhit. dvignjeni del tal, poda: s podestom pregrajena dvorana
  25.      podesta  tudi podestà -ja [-stá] m () 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave: tako je odločil podesta 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: mestu je načeloval podesta

   35.689 35.714 35.739 35.764 35.789 35.814 35.839 35.864 35.889 35.914  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA