Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (3.576-3.600)



  1.      môštnica  -e ž () hruška, primerna za mošt: obirati moštnice / okrog hiše ima veliko medenk in moštnic / hruška moštnica
  2.      motca  -e ž (í) fot. medlica: na motnici dobiti ostro sliko
  3.      motna  -e ž () lastnost, značilnost motnega: motnina tekočine / ekspr. motnina zavesti
  4.      motti  -ím nedov. ( í) knjiž. kaliti: kdo motni vodo
  5.      motórnik  -a m (ọ̄) 1. žel. motorni vlak: trčila sta motornik in traktor 2. redko ladja na motorni pogon: motorniki izpodrivajo parnike
  6.      mozca  -e ž (í) obrt. luknja za moznik: izvrtati moznico
  7.      mozčiti  -im nedov.) obrt. vezati z mozniki: mozničiti trame
  8.      mozk  -a m (í) 1. obrt. lesen klin za vezanje lesenih delov: mozniki so popustili; trama zbiti, zvezati z mozniki / jekleni, svinčeni mozniki 2. redko (zidni) vložek: letvice pritrditi na lesene moznike v zidu ◊ strojn. klinu podoben strojni del za pritrditev kolesa na gred
  9.      možgáni  -ov m mn., rod. mn. tudi možgán () 1. osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini: pri padcu si je poškodoval možgane; možgani opice; razvoj lobanje je povezan z razvojem možganov; velikost, vnetje, zgradba možganov; krvavitev v možganih / kupiti telečje možgane / ocvrti možgani; pren., ekspr. več kot sto možganov je napeto čakalo, kaj bo povedal 2. nav. ekspr. to živčevje pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja: ta misel mu je šla, šinila skozi možgane; to se mu je vtisnilo v možgane; plod bolnih možganov 3. knjiž., navadno z rodilnikom najpomembnejši, vodilni ljudje v kaki organizaciji, gibanju: možgani podjetja; okupator je skušal ujeti možgane revolucije // inteligenca, zlasti raziskovalci: močen je odtok tehničnih možganov; raziskovalni centri so producirali veliko možganov / beg možganov iz ene države v drugo 4. publ., navadno v zvezi elektronski možgani (elektronski) računalnik: elektronski možgani so analizirali milijone podatkov; projekti elektronskih možganov ● ekspr. možgani se mu kisajo, mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. možgani so mu začeli hitro delovati začel je hitro misliti; ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati; ekspr. možgane rahljati komu pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. danes mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti; ekspr. v njegovih možganih se je prižgala lučka doumel, razumel je; slabš. ima konjske možgane je zelo nespameten, neumen; ekspr. nima lastnih možganov ne odloča se samostojnoanat. mali možgani del možganov za ravnotežje; srednji možgani del možganov za urejanje gibov; veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca
  10.      mráčnica  -e ž () bot. rastlina z modrini cveti v glavicah, Globularia
  11.      mračk  -a m (í) nar. netopir: prhutanje mračnikov v zvoniku
  12.      mráznica  -e ž () 1. bot. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih, Armillariella mellea: nabirati mraznice 2. nar. meglica, ki označuje mejo med mrzlim in toplim zrakom: nad vasjo leži zimska mraznica // drobna, suha snežinka: mraznice naletavajo
  13.      mrcíniti  -im nedov.) nav. 3. os., nar. rositi, pršeti: dež mrcini; brezoseb. iz megle je mrcinilo
  14.      mŕdniti  -em dov.) ekspr. ganiti, migniti: mrdniti z nosom, obrazom, ustnicami / vulg. mrdniti z ritjo / še mrdnil ne bi, ko bi ga tepli ∙ ekspr. no, pač, je hladno mrdnil rekel
  15.      mrénica 1 -e ž (ẹ́) manjšalnica od mrena1: na površini tekočine se je napravila mrenica ♦ biol. celična mrenica ki obdaja celico; jedrna mrenica ki obdaja jedro; zool. letalna mrenica; plavalna mrenica plavalna kožica
  16.      mrénica 2 -e ž (ẹ́) manjšalnica od mrena2: mrene in mrenice ♦ zool. indijska mrenica akvarijska riba s sploščenim telesom in črno piko na korenu repne plavuti, Puntius conchonius; mavrična mrenica majhna akvarijska riba s pisanimi luskami, Puntius oligolepis
  17.      mréniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) delati kaj mrenasto: ozračje so mrenile pare nalivov prejšnjega dne / strah mu je začel mreniti oči mréniti se postajati prevlečen z mreno: nebo se je mrenilo / zmrzujoča voda se je mrenila / v višinah so se mrenile svetle meglice
  18.      mréžnica  -e ž (ẹ̑) 1. anat. notranja, za svetlobo občutljiva plast zrkla: žilnica in mrežnica ♦ med. odstop mrežnice bolezen, pri kateri se mrežnica loči od žilnice 2. knjiž. mreža (za ležanje): dati mrežnico v posteljno ogrodje; ležati na vrtu v mrežnici 3. knjiž. velika mreža za spravljanje sena, listja: naložiti mrežnice na voz; povezati seno v mrežnice / mrežnica listja
  19.      mŕkniti  -em dov.) 1. nav. 3. os. priti v stanje mrka: v omenjenem razdobju je luna dvakrat mrknila / ekspr. svetloba je mrknila potemnela; pren., ekspr. njegova slava je mrknila 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: pustolovski duh še ni mrknil; nasmeh na licih mu je mrknil // pog. naskrivaj, neopazno oditi: po večerji je mrknil iz hiše; mrknil je v Ameriko; po tem je nekam mrknil 3. knjiž. postati mrk, nerazpoložen: po teh besedah je mrknila in se umaknila; ob pogledu nanje je mrknil / obraz mu je mrknil ● ekspr. žarnica je mrknila ugasnila; ekspr. mrkniti z očmi po čem na hitro, skrivaj pogledati; prim. mrkel
  20.      mŕšnik  -a m () nar. štajersko kragulj: kokoš s piščanci se je pred mršnikom skrila pod grm
  21.      mrtvášnica  -e ž () stavba, prostor za mrliče do pokopa: odpeljati mrliča v mrtvašnico; ustrelili so jih na pokopališču ob mrtvašnici / slabš. ta stavba je prava mrtvašnica
  22.      mrtvoúdnik  -a m () star. ohromel, hrom človek: ozdraviti mrtvoudnika
  23.      mrzlíčnik  tudi mŕzličnik -a m (; ) bot. močvirska rastlina s trojnatimi listi in rdečkastimi cveti v socvetjih, Menyanthes trifoliata
  24.      mučeca  -e ž (í) 1. ekspr. ženska, ki dosti trpi, težko živi: vsa hiša je slonela na njej, mučenici; če mora količkaj delati, misli, da je mučenica 2. zastar. mučenka: svetnice mučenice
  25.      muček  -a m (í) 1. ekspr. kdor dosti trpi, težko živi: dela se mučenika, pa mu ni nič hudega; je pravi mučenik pri taki ženi / mislil je, da je mučenik za narodno stvar 2. zastar. kdor je pretrpel mučeniško smrt; mučenec: trpljenje mučenikov ∙ star. vreme na dan štiridesetih mučenikov v krščanskem okolju 10. marca

   3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA