Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (3.526-3.550)
- močílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) nar. izvirek, potok, ki izvira iz močila: loviti krape v močilniku ♪
- móčnik -a m (ọ́) 1. gostljata jed iz moke in vode: jesti, kuhati, zabeliti močnik; močnik z mlekom / ajdov, beli, koruzni močnik / hraniti mlade prašičke z močnikom in ješprenjem // gastr. drobni svaljki iz moke in jajc za zakuho: pripraviti juho z močnikom 2. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: priti iz močnika; spet sem v močniku ● ekspr. lep močnik si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. koruze so pridelali komaj za močnik zelo malo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja;
nesmotrno se giblje, bega ♪
- móčnikov -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na močnik: postrgati močnikov lonec ♦ gastr. močnikova juha juha, v katero je zakuhan močnik ♪
- močvírnica -e ž (ȋ) 1. močvirska voda: izpod škornjev brizga močvirnica; kalna močvirnica 2. močvirska ptica: prirediti lov na močvirnice ◊ bot. kukavica z zelenkastimi, rjavo ali vijoličasto rdečimi cveti v socvetju, Epipactis ♪
- močvírnik -a m (ȋ) 1. močvirska ptica: ponoči se oglašajo močvirniki; loviti močvirnike 2. mont. prostor, v katerem se zbirajo jamske vode: čistiti močvirnike ♪
- módelnica -e [dǝu̯] ž (ọ̑) plošča iz žgane gline za zunanje stene (lončene) peči; pečnica: sedel je na klopi pri peči in tiščal hrbet v tople modelnice // redko (keramična) ploščica: štedilnik je obložen z belimi modelnicami ♪
- modêrnik -a m (ȇ) knjiž. 1. kdor se ravna po novejših normah sodobnega časa: modernika zanima veliko stvari; modernik dvajsetega stoletja; človek modernik 2. modernist: spis je napisal modernik; pisatelji stare šole in moderniki ♪
- moderníst -a m (ȋ) kdor sledi novi smeri, zlasti v umetnosti: pisatelj, skladatelj sodi med moderniste; pogumen modernist; modernist v filmu; arhitekt modernist / pog. v dnevno sobo bi rad obesil kakega modernista sliko takega slikarja // pripadnik slovenske moderne: četverica naših modernistov ♪
- modernístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na moderniste ali modernizem: modernistični pesniki, slikarji / modernistična drama, slika / modernistična smer ♪
- modernizácija -e ž (á) glagolnik od modernizirati: modernizacija strojne opreme, podjetja, poslovanja; sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo / modernizacija jezika v novi izdaji klasikov ♪
- modernízem -zma m (ȋ) najnovejša smer, zlasti v umetnosti: zaiti v modernizem; skrajnosti, težnje modernizma; razložiti svoj odnos do modernizma v umetnosti / odklanjal je prevelike modernizme v socialni politiki ◊ rel. gibanje v katoliški teologiji v začetku 20. stoletja, ki si je prizadevalo za radikalno uskladitev vere z znanostjo ♪
- modernizírati -am nedov. in dov. (ȋ) opremljati z najnovejšimi tehničnimi in strokovnimi pridobitvami: modernizirati cesto, rudnik, tovarno / modernizirati delo v ustanovi, tehnološki postopek; hitro modernizirati kaj; poljedelstvo se modernizira // dodajati pojavom iz preteklosti sodobne značilnosti: modernizirati jezik v citatih modernizírati se prilagajati se zahtevam sodobnega časa: tudi mi se počasi moderniziramo modernizíran -a -o: moderniziran jezik; modernizirana cesta ♪
- módnica -e ž (ọ̑) plošča iz žgane gline za zunanje stene (lončene) peči; pečnica: peč z zelenimi modnicami ♪
- módnik -a m (ọ̑) anat. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi: vnetje modnika ♪
- modrijániti -im nedov. (á ȃ) ekspr. filozofirati, modrovati: na stara leta je rad sedel pri čebelah in modrijanil / dolgo nam je modrijanil / ne modrijani zdaj, ko je treba prijeti za delo ♪
- modróstnik -a m (ọ̑) 1. anat. vsak od dveh zadnjih kočnikov: izpuliti modrostnik 2. redko modrijan, modrec: on je velik modrostnik ♪
- mogóčnica -e ž (ọ̑) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek zelo velika stvar: bukve mogočnice, ki je stala ob poti, ni več ♪
- mogóčnik -a m (ọ̑) nav. ekspr. kdor ima veliko oblast, moč: mogočniki niso skoparili z nasilnimi ukrepi; uvidel je, da se nima smisla bosti z mogočniki; mogočniki krajevne oblasti; rezidence mogočnikov / redko: denarni mogočniki denarni mogotci; razkošje mogočnikov ● ekspr. pred njo je stal lep vojak mogočnik zelo velik, postaven vojak ♪
- molčéčnik -a [u̯č] m (ẹ̑) ekspr. molčeč človek: molčečnik se je razgovoril / od tega molčečnika ne boš ničesar izvedel ♪
- molílnica -e ž (ȋ) zlasti pri judih in muslimanih stavba, namenjena za opravljanje skupnih molitev: postaviti molilnico; iti v molilnico ♪
- molítvenik -a m (ȋ) rel. knjižica z molitvami: odpreti molitvenik; podobice so hranili v molitvenikih ♪
- mólznica -e [u̯z] ž (ọ̑) 1. žival, ki daje mleko, zlasti krava: zaradi otrok sta bili pri hiši potrebni dve molznici; krava je dobra molznica; krmljenje, reja molznic / koza, krava molznica 2. redko molzišče: krave so silile k molznici ♪
- molzníca -e [u̯z] ž (í) ženska, ki molze: spretna molznica ♪
- mólznik -a [u̯z] m (ọ̑) molzišče: krave prignati v molznik ♪
- molzník -a [u̯z] m (í) 1. kdor molze: spreten molznik 2. redko posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: poln molznik mleka ♪
3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626