Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (34.914-34.938) ![](arw_left.gif)
- pesmaríca -e ž (í) zbirka preprostejših, ljudstvu namenjenih pesmi, navadno z notami: izdati, sestaviti pesmarico / cerkvena, partizanska pesmarica ♪
- pésmica -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od pesem: rad bere pesmice; svoje prve pesmice je objavil v mladinskem listu; pisati pesmice; šaljiva, zabavljiva pesmica / pesmice za otroke / zapeti pesmico; melodija pesmice / žvižgal si je veselo pesmico melodijo / pesmica slavca, škrjančka ● ekspr. take pesmice kar komu drugemu poj ne verjamem ti tega, kar pripoveduješ; ekspr. bomo videli, kakšen bo konec te pesmice kako se bo to končalo; kaj se bo s takim govorjenjem, ravnanjem doseglo ♪
- pesmotvórec -rca m (ọ̑) knjiž. kdor piše (slabe) pesmi: prigodniški, tretjerazredni pesmotvorec; pesniki in pesmotvorci ∙ zastar. veliki, znameniti pesmotvorec pesnik ♪
- pésnjenje -a s (ẹ̑) glagolnik od pesniti: opustiti pesnjenje; metoda, proces pesnjenja / pesnjenje basni, sonetov / to je osrednja tema njegovega pesnjenja ♪
- pést -í ž (ẹ̑) 1. roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani: dvigniti pest; odpreti, stisniti pest; tiščati kovanec v pesti; s pestjo groziti, žugati; udariti, razbijati s pestjo po mizi; za pest velika odprtina; kakor pest debel kamen / prsti so se mu skrčili v pest; stisniti roko v pest / bojevanje s pestmi // star. roka, prsti: zgrabil ga je s koščenimi pestmi za ovratnik in ga stresel / rokavi za pestmi so umazani na zapestjih 2. s predlogom prostor med skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: izbiti komu kamen iz pesti; v pesti je tiščal nekaj drobiža / ekspr. stisnil mu je kovanec v pest skrivoma dal 3. z rodilnikom
količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: pest drobiža; dala ji je dve pesti moke / dobiti za pest zlatnikov / pest prediva; odžeti pest pšenice // ekspr. zelo majhna količina česa sploh: teh nekaj pesti sena bomo že še pograbili; dragocena je vsaka pest zemlje / redko: v svoji lasti nima niti pesti zemlje prav nič; okoli hiše je komaj za pest zemlje zelo malo 4. ekspr. (telesna) moč, sila: morali so se pokoriti njegovi pesti; če ne bo šlo drugače, jim bo treba to dokazati s pestjo z nasiljem; krojiti si, pisati si pravico s pestmi 5. nekdaj dolžinska mera, približno 10,5 cm: petnajst pesti dolg / meriti na pesti ● pog. pazi se, ker me močno srbijo pesti zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. po vaseh so se pesti krčeviteje stiskale jeza, upornost vaščanov je
naraščala; držati, tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog., ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel; kmalu jim je pokazal svoje pesti jih fizično napadel; publ. partizanska vojska je postala udarna pest narodne oblasti udarna (vojaška) moč, sila; ekspr. to je pravici pest v obraz to je grobo kršenje pravice; pog. dobiti koga v pest ujeti in kaznovati ga; pog. kogar je dobil v pest, vsak je moral poslušati njegovo tarnanje kogar je srečal, s komer se je pogovarjal; ekspr. priti v pest paragrafom zaradi kršenja zakonitosti biti kaznovan; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. lakota, žeja ga ima v pesteh zelo je lačen, žejen; ekspr. začelo se je s prepirom, končalo s pestmi s tepežem, pretepom; pog. na sestanku je treba udariti s pestjo po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; publ., ekspr. z
jekleno pestjo narediti red v državi z oboroženimi silami, nasiljem; delati na lastno pest na svojo roko; ekspr. to je človek nagle jeze in trdih pesti je močen, divji človek, zlasti v tepežu, pretepu; publ., ekspr. režim železne pesti ki temelji zlasti na vojaških, policijskih metodah in nasilju; ekspr. upošteva samo moč pesti telesno moč; ekspr. vladala je pravica pesti oblast je imel, kdor je bil močnejši, brezobzirnejši ◊ jur., zgod. pravica pesti v srednjem veku pravica plemstva, da uveljavi svoje pravne zahteve tudi s silo, orožjem ♪
- pésten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od pest: pestni udarec ♪
- péster -tra -o prid., péstrejši (ẹ́) 1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen: spored je bil dovolj pester; pestro delo; idejno, oblikovno pester / pestro življenje / pestra druščina // ki se po značilnostih zelo razlikujejo med seboj: ima pestre izkušnje; to so zelo pestra vprašanja / pestre barve 2. star. ki je zelo različnih barv; pisan: pestra preproga; pestra krila metuljev péstro prisl.: pestro oblečen ♪
- pesticíd -a m (ȋ) kem. kemično sredstvo za uničevanje mrčesa, škodljivih rastlin: nadzorovati količino pesticidov v živilih; herbicidi, insekticidi in drugi pesticidi ♪
- pestìč -íča m (ȉ í) bot. ženski spolni organ v cvetu: brazda, vrat pestiča; pestiči in prašniki ◊ strojn. paličasti del orodja za štancanje ♪
- pestíčen -čna -o prid. (ȋ) bot. ki ima samo pestiče: pestični cvet; pestična mačica / pestične in prašnične rastline ♪
- pestíti -ím nedov. (ȋ í) 1. ekspr. odločno, z grožnjami izražati nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: predstojnik ga je pol ure pestil zaradi neizpolnjene norme; pestil je stražarja, ker ga ni zbudil / upniki ga pestijo, zato je prodal gozd; občina jih pesti zaradi neprijavljenega zaslužka // z grožnjami, silo vplivati na koga, da bi storil, povedal kaj: zasliševalec ga je pestil, kje je tisti dan bil; toliko časa so jih pestili, da so priznali / trdo so ga pestili, a ni izdal nikogar 2. ekspr. povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju: pestijo jih veliki davki; suša jih je pestila pol leta; klub pestijo finančne težave / čas, delo me pesti // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestile so jih velike skrbi / bolezen ga pesti zelo bolan je; lakota ga je pestila zelo je bil lačen 3. star. tepsti, pretepati, zlasti s pestmi: tako so ga pestili, da je obležal nezavesten 4. zastar., v zvezi pestiti roke stiskati roke v pest: pestil je roke in stiskal zobe ● ekspr. za vsak dinar me pesti hoče natančno vedeti, za kaj je bil uporabljen, zapravljen denar; ekspr. profesor ga je pol ure pestil pred tablo spraševal težko učno snov pestíti se ekspr., redko mučiti se, truditi se: trije možje so se pestili z jadrom ♪
- pestnják -a m (á) arheol. koničasto kamnito orodje z ostrimi robovi za držanje ♪
- péstovanje in pestovánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od pestovati: pestovanja ni temu otroku nikoli dovolj / pestovanje lepih želj / pestovanje tradicije ♪
- péstovati -ujem in pestováti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) 1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih // držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico 2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami // skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec 3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo 4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost
kuhinje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih ● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila péstovati se, in pestováti se 1. biti, sedeti komu v naročju: že spet se pestuješ / ta otrok bi se samo pestoval 2. ekspr., redko biti, zadrževati se kje: pestovati se na peči, po postelji pestujóč -a -e: pred hišo je sedel ded, pestujoč vnukinjo ♪
- pestríti -ím nedov., pestrèn (ȋ í) knjiž. 1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljati: pestriti dogajanje, pripovedovanje; letošnjo sezono bodo pestrili tudi koncerti tujih ansamblov / pestriti jezik z domačimi reki, pregovori 2. povzročati, da je kaj zelo različnih barv: sončna svetloba je pestrila pokrajino; listje se pestri pestríti se biti zelo različnih barv: cvetlice se pestrijo po travnikih; na trgu so se pestrile narodne noše / dan se pestri v zelenju ♪
- pestrobárven -vna -o prid. (ȃ) knjiž. pisan: pestrobarvni cveti; ptič s pestrobarvnim perjem / pestrobarvna romantičnost ♪
- pestrobójen -jna -o prid. (ọ̑) zastar. pisan: pestrobojni metulji; pestrobojna mavrica ♪
- péstunja in pestúnja -e ž (ẹ̑; ú) ženska, ki varuje, neguje (tujega) majhnega otroka: preskrbeti otroku pestunjo; služiti si kruh kot pestunja / kadar je prišel v rojstni kraj, je zmeraj obiskal staro pestunjo / ekspr. biti bratu za pestunjo ♪
- péš prisl. (ẹ̑) izraža premikanje s korakanjem: hoditi, iti, potovati peš; vrnila se bova peš / bojevati se peš / vojska je bila na konjih in peš ∙ šalj. tja, kamor gre še cesar peš na stranišče; star. vojska gre po cesti peš in jež hodeč in jahaje; žarg., teh. računati peš brez računskega stroja, (elektronskega) računalnika; neskl. pril.: izleti peš utrjujejo telo; peš hoja pešhoja; peš pot pešpot; prim. pešpolk ♪
- pešáčenje -a s (á) glagolnik od pešačiti: biti vajen pešačenja / polurno pešačenje / vsakodnevno pešačenje v tovarno ♪
- pešákinja -e ž (á) ženska, ki hodi peš: v prometni nesreči je bila pešakinja huje ranjena ♪
- péšanje -a s (ẹ̑) glagolnik od pešati: pešanje je pri njem hitro napredovalo / duševno, telesno pešanje / pešanje vida / pešanje discipline ♪
- pešáški -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na pešce ali pešačenje: ima velike pešaške sposobnosti / motorni in pešaški promet 2. nanašajoč se na pešak 2: pešaška čelada / pešaška divizija pehotna divizija ♪
- péšati -am nedov. (ẹ̑) 1. zaradi utrujenosti, velikih naporov hoditi, premikati se čedalje počasneje: videl je, da zasledovalci pešajo; ker je bila pot zelo strma, so začeli pešati 2. postajati slab, onemogel: oče vse bolj peša; zadnje leto je vidno pešal / ekspr. drevo je začelo pešati 3. nav. ekspr. izgubljati popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu peša / telesne moči so mu pešale; zdravje mu peša // nav. 3. os. postajati manj sposoben za (zadovoljivo) opravljanje svoje funkcije: z leti oči pešajo; srce mu je začelo pešati 4. ekspr. postajati manj močen, intenziven: disciplina, vnema peša / njena ljubezen peša ◊ lingv. raba besede peša beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje redkeje pešajóč -a -e: pustil je pešajoče sopotnike daleč za seboj; pešajoča ljubezen ♪
- peščáj -a m (ȃ) anat. mišična blazinica na palčni in mezinčni strani dlani: poškodovati si peščaj ♦ lov. mišična blazinica med prsti nekaterih živali ♪
34.789 34.814 34.839 34.864 34.889 34.914 34.939 34.964 34.989 35.014