Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (34.864-34.888)



  1.      peronóspora  -e ž (ọ̑) agr. glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic: škropiti proti peronospori; širjenje peronospore // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Peronosporaceae: trtna peronospora
  2.      perónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na peron: neprestano je pogledoval na veliko peronsko uro ♦ žel. peronska karta karta, ki daje imetniku pravico do vstopa na peron
  3.      peroprásk  in peropràsk -áska m (; á) slabš. pisarniški delavec, pisar: postal je nekakšen peroprask
  4.      perorísba  -e ž () um. likovna tehnika, pri kateri se podoba nariše s peresom in tušem: njegovi uspehi v perorisbi // risba v tej tehniki: knjiga je opremljena s perorisbami
  5.      perpétuum móbile  m neskl., tudi perpétuuma móbile (ẹ̑-ọ̑) knjiž. imaginarni stroj, ki nepretrgoma opravlja delo, ne da bi prejemal energijo: narisati perpetuum mobile; delo teče kot perpetuum mobile
  6.      persekúcija  -e ž (ú) knjiž. preganjanje, zasledovanje: persekucija napredno misleče inteligence v predvojni Jugoslaviji / obdobje številnih političnih persekucij
  7.      persifláža  -e ž () knjiž. smešenje: dialog junakov romana je persiflaža nazadnjaških nazorov; sarkastična persiflaža / stena je bila popisana s političnimi persiflažami
  8.      pêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na pere: doseči persko dostojanstvo / perska zbornica
  9.      persóna gráta  persóne gráte ž (ọ̑-) knjiž. oseba, ki ji je naklonjena visoka, vplivna oseba: on je persona grata pri poveljniku // vplivna, pomembna oseba: postal je persona grata
  10.      personál  -a m () pog., navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji; osebje: bolnica nima dovolj personala / gostinski personal
  11.      personála  -e ž () pog. personalni oddelek: dela v personali / šef personale
  12.      personálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji: velike personalne spremembe; reševanje personalnih zadev / personalni oddelek oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev / personalna referentka ◊ adm. personalna mapa mapa, v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; jur. personalna unija v monarhističnih državah zveza dveh ali več samostojnih držav s skupnim vladarjem; sam.: pog. odšel je k personalnemu
  13.      personálije  -lij ž mn.) knjiž. osebni podatki: vpisati učenčeve personalije
  14.      personalíst  -a m () filoz. predstavnik personalizma: francoski personalisti
  15.      personalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na personaliste ali personalizem: personalistični nazori
  16.      personalízem  -zma m () filoz. idealistična filozofska smer, po kateri je osebnost duhovno bistvo resničnosti: poznavalec personalizma / angleški, francoski personalizem
  17.      personálka  -e ž () žarg. personalna referentka: personalka v veliki delovni organizaciji
  18.      perspektíva  -e ž () 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno / ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje 2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj / centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine // um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barvpubl. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti
  19.      perspektíven  -vna -o prid., perspektívnejši () nanašajoč se na perspektivo: podpirati mlade perspektivne ljudi; on je naš najperspektivnejši tekmovalec; nekateri poklici niso več perspektivni / perspektivni razvoj industrije / iskati perspektivne metode, rešitve / perspektivno risanje / naložbe v perspektivne turistične kraje; perspektivna tovarna perspektívno prisl.: perspektivno načrtovati; perspektivno rešen problem
  20.      perspektivízem  -zma m () filoz. idealistični nauk, po katerem je vse spoznanje odvisno od osebnega stališča spoznavajočega subjekta
  21.      peršóna  -e ž (ọ̑) pog. vplivna, pomembna oseba: bil je peršona na občini
  22.      perút  -i ž () 1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije // takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala 3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut 4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut 5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela ● ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi
  23.      perúta  -e ž () nav. mn., zastar. perut, perutnica: petelin je divje mahal s perutami
  24.      perúten  -tna -o () pridevnik od perut: perutna peresa
  25.      perútka  -e ž () nav. mn., nav. ekspr. manjšalnica od perut: ptiček je povesil perutke ◊ agr. kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; krilo

   34.739 34.764 34.789 34.814 34.839 34.864 34.889 34.914 34.939 34.964  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA