Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (34.789-34.813)



  1.      pêntlja  -e ž (é) 1. trak, zavezan v okrasni vozel z dvema zankama: v laseh ima pisano pentljo; razvezati pentljo; svilena pentlja / mlad umetnik z veliko pentljo okrog vratu / zavezati v pentljo 2. kar je po obliki podobno pentlji, zanki: ceste se prepletajo v pentlje; nadvozi, podvozi in pentlje / cesta se v pentljah spušča v dolino v serpentinah 3. redko petlja: sneti pentljo ◊ šol. element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj
  2.      pentljáti  -ám nedov.) 1. slabš. družiti se: niso mu zaupali, ker je pentljal z nasprotniki; z njim se ni dobro pentljati 2. ekspr. počasi delati, navadno brez učinka, uspeha: hitreje, nikar toliko ne pentljaj
  3.      pêntljica  -e ž (é) manjšalnica od pentlja: v laseh je imela rdečo pentljico
  4.      pentóda  -e ž (ọ̑) elektr. elektronka s petimi elektrodami: uporaba pentod v elektrotehniki
  5.      penúša  -e ž (ú) bot. rastlina z navadno pernatimi listi in belimi ali rožnatimi cveti, Cardamine: travniška penuša
  6.      pénzija  -e ž (ẹ́) 1. pog. pokoj, upokojitev: do penzije mu manjka še eno leto / iti v penzijo upokojiti se 2. pog. pokojnina: dobivati penzijo; penzijo so mu zvišali 3. zastar. najemniška soba, najemniško stanovanje: stanuje v udobni penziji blizu pisarne
  7.      pénzijski  in penzíjski -a -o prid. (ẹ́; ) pog. pokojninski: penzijski prejemki
  8.      penzión  -a m (ọ̑) 1. tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje hrane zlasti v gostinskem obratu: v tem hotelu je penzion dražji; cena penziona za eno osebo ni tako visoka / polovični penzion oddaja sobe, ležišča in nudenje dveh obrokov hrane // gostinski obrat, navadno manjši, v katerem se dobi prenočišče in hrana: penzion, v katerem stanujeta, je le pet minut oddaljen od morja 2. nižje pog. pokoj, upokojitev: ni dočakal penziona / tudi v penzionu nimam veliko časa // pokojnina: dobiva zelo majhen penzion
  9.      penzionát  -a m () nekdaj vzgojni zavod s šolo in internatom: ustanoviti penzionat; v penzionat sprejemajo nove gojence / dekliški penzionat
  10.      penzionátski  -a -o prid. () nanašajoč se na penzionat: penzionatsko življenje / penzionatska uniforma / penzionatska gojenka
  11.      penziónček  -čka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od penzion: stanovala sta v prijaznem penziončku / s tako majhnim penziončkom je težko živeti
  12.      pénzum  -a m (ẹ̑) knjiž. delo, naloga, ki jo je treba opraviti v določenem času: svoj penzum je dokončal; obsežen penzum / enodnevni, mesečni penzum
  13.      peón  -a m (ọ̑) v latinskoameriškem okolju poljski delavec, dninar: težko življenje peonov
  14.      pepél  -a [e] m (ẹ̑) siva, prahu podobna snov, ki ostane pri gorenju: pobrati pepel iz peči; razgrebsti pepel; pepel cigarete; kup pepela / iztrkati pepel iz pipe / lesni pepel; vulkanski pepel / radioaktivni pepel; pren., ekspr. pepel časa je prekril spomine ∙ knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; ekspr. tleti pod pepelom prikrito biti dejaventeh. elektrofiltrski pepel odstranjen iz dimnih plinov z elektrofiltrom // taka snov, ki ostane pri sežigu človeškega trupla: shranjevanje pepela; žara s pepelom
  15.      pepelárna  -e ž () nekdaj obrat za pridobivanje pepelike: delati v pepelarni
  16.      pepélast  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. podoben pepelu: človek s pepelastim obrazom; pepelasto perje / pepelast oblak / pepelasta barva 2. agr., v zvezi pepelasta plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: škropiti proti pepelasti plesni // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Erysiphaceae: hrastova pepelasta plesen
  17.      pepélčica  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je pepelčica, ki ni poznala sreče
  18.      pepélen  -lna -o [ln in n] prid. (ẹ̑) 1. ki je za pepel: pepelna jama 2. po barvi podoben pepelu: pepelni lasje / pepelna barva
  19.      pepelíti  -ím nedov. ( í) 1. knjiž. spreminjati v pepel: ogenj je vse pepelil; pren. v njenih očeh je ogenj, ki pepeli 2. agr. gnojiti s pepelom: pepeliti travnike
  20.      pepeljênje  -a s (é) glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov ◊ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom
  21.      pepélka  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je vedno le pepelka // kar je zapostavljeno, neupoštevano: knjižnice so bile dolgo časa pepelke ◊ vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv; cinerarija
  22.      pepelnják  -a [ln in n] m (á) 1. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: očistiti pepel iz pepelnjaka 2. redko pepelnik: otresti pepel s cigarete v pepelnjak
  23.      pepélovka  -e ž (ẹ̑) agr. glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: širjenje pepelovke
  24.      pepíta  -a m, tudi neskl. () droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: primeren je pepita ali karo // blago s takim vzorcem: kupiti tri metre pepita; neskl. pril.: pepita komplet; pepita blago; črno bel pepita vzorec
  25.      pepítast  -a -o prid. () ki ima droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: pepitasto blago / pepitasta obleka

   34.664 34.689 34.714 34.739 34.764 34.789 34.814 34.839 34.864 34.889  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA