Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (34.539-34.563) 
- pásast -a -o prid. (ȃ) ki ima pasove, proge: pasaste perutnice; rjavo, rumeno pasast ◊ avt. pasasta guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo; med. pasasti izpuščaj mehurčast izpuščaj okrog pasu; vrtn. pasasta pelargonija pelargonija z navadno rjavo progastimi dišečimi listi in raznobarvnimi cveti v kobulih, Pelargonium hortorum ♪
- pasát -a m (ȃ) geogr. stalni tropski veter, ki piha proti ekvatorju z jugovzhoda in severovzhoda: pas pasatov; pasat in antipasat ♪
- pasáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pasat: pasatno področje / pasatni dež / pasatni vetrovi ♪
- pásati 1 pášem nedov. (ȃ) nižje pog. prijati, dobro deti: po kosilu bi pasalo vino; pozimi mi paše toplota // pristajati: taka frizura ji ne paše; dolga obleka ji paše ∙ nižje pog. ključ ne paše v ključavnico se ne prilega ♪
- pásavec -vca m (ȃ) nav. mn., zool. južno ameriški sesalci, ki imajo telo pokrito s trdim oklepom iz prečnih pasov, Dasypodidae: luskavci in pasavci ♪
- pasáža -e ž (ȃ) 1. hodnik skozi stavbo s trgovinami na obeh straneh, ki povezuje dve vzporedni ulici: iti skozi pasažo; vhod v pasažo; izložbe v pasaži 2. knjiž. del, odlomek (kakega besedila, umetniškega dela): igralka se je izkazala zlasti v nekaterih pasažah; pisateljica v dolgih pasažah obuja spomin na mladost 3. muz. skupina tonov v hitrem tempu kot prehod med posameznimi deli skladbe: vaditi lirične pasaže; solist je dobro odigral težke pasaže; violinska pasaža 4. glagolnik od pasirati 1: previdna pasaža čez ledenik ◊ geogr. pasaža ozek, težko prehoden jamski rov; med. pasaža prenos bakterij z enega gojišča na drugo, z ene živali na drugo, presaditev; pasaža skozi črevesje je ovirana ♪
- pasažír -ja m (í) star. potnik, popotnik: nekaj pasažirjev je potovalo z ladjo, nekaj z vlakom ♪
- pásec -sca m (ȃ) zastar. pasek, pašček: srebrn pasec / čez perutnice ima dva bela pasca ♪
- pásek -ska m (ȃ) manjšalnica od pas: prepasal se je s tankim paskom / platneni, usnjeni paski pri natikačih / zrezati kaj na paske / pasek zemlje ♪
- pásemski -a -o [sǝm] prid. (ȃ) nanašajoč se na pasmo: pasemski znaki / pasemski golobi, psi / pasemske organizacije imajo sezname uspešnih nastopov psov ♪
- pásen -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pas: pasna širina / kratki pasni všitki / pasna zaponka ♪
- pásenje -a s (á) glagolnik od pasti pasem: pasenje goveda, ovc, svinj ♪
- pásha -e ž (ȃ) pri judih pomladanski praznik v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti: večer pred pasho ♪
- pasíca -e ž (í) 1. star. pas, trak: opasati si pisano pasico; lepotica z zlato pasico okrog bokov / slamnik z modro pasico // šal: izvesti, stkati toplo pasico; okoli vratu je imela svileno pasico 2. knjiž. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih; ešarpa: generali s pasicami in odlikovanji na prsih ◊ biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; fin. papirnat trak za ovijanje določenega števila bankovcev ♪
- pasijón -a m (ọ̑) 1. rel. opis Kristusovega trpljenja, smrti: brati pasijon 2. lit., zlasti v srednjem veku dramsko delo, ki predstavlja snov iz Kristusovega trpljenja, smrti: igrati, uprizoriti pasijon; moralitete in pasijoni / škofjeloški pasijon // muz. večja skladba nabožne vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati pasijon; Matevžev pasijon J. S. Bacha ♪
- pasijónka -e ž (ọ̑) vrtn. okrasna popenjavka z velikimi posebno oblikovanimi cveti: cvetoča pasijonka ob zidu ♪
- pásika -e ž (ȃ) nar. pašnik: Zunaj naše vasi, takoj za hišami in vrtovi, za pasikami, se začne pas gozda (M. Kranjec) ♪
- pasíranje -a s (ȋ) glagolnik od pasirati: lupljenje in pasiranje paradižnika ♪
- pasírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. iti mimo, skozi: vlak je pasiral vas; da je prišel na varno, je moral pasirati stalno stražo; nevarno morsko ožino so z lahkoto pasirali 2. pog. pretlačevati: pasirati paradižnik, sadje pasíran -a -o: pasirana juha, zelenjava ♪
- pasíšče -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se živali pasejo: bobri so šli na svoja pasišča; planinska pasišča; pasišče za prašiče // čeb. kraj, prostor, kjer je boljša čebelja paša: prevažati panje na pasišča; akacijeva, kostanjeva pasišča; obveščati čebelarje o razmerah na gozdnih pasiščih ♪
- pásiv -a m (ȃ) lingv. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja, trpnik ♪
- pásiven -vna -o (ȃ) pridevnik od pasiv, trpen: pasivni način; pasivni stavki ♪
- pasíven -vna -o prid. (ȋ) ki mu manjka dejavnosti, delavnosti; nedejaven, nedelaven: biti pasiven; pasivni člani kolektiva; komisija je pri svojem delu preveč pasivna / pasiven odnos do stvari, življenja / ob nesreči je ostal neprizadet, pasiven ravnodušen / pasiven odpor / učenci so pri pouku pasivni ne sodelujejo, niso razgibani / pasivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča samo branje, brez pismenega in sproščenega ustnega izražanja ● pasivni kadilec kdor ne kadi, a vdihava tobačni dim kadilcev ◊ anat. pasivna gibala kosti; ekon. pasivna bilanca bilanca s primanjkljajem; pasivna bilanca podjetja bilanca z izgubo; gospodarsko pasivno področje področje z nizkim narodnim dohodkom;
fin. pasivne obresti obresti, ki jih kdo kot dolžnik plača; pasivni konto konto, na katerem je evidentiran kak vir sredstev; jur. pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; pasivna volilna pravica pravica biti voljen; med. pasivna imunizacija imunizacija s serumom pasívno prisl.: pasivno obvladati tuje jezike; pasivno opazovati ♪
- pasivizácija -e ž (á) glagolnik od pasivizirati: boriti se proti pasivizaciji; duševna pasivizacija; pasivizacija občanov ♪
- pasivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti v nedejavnost, nedelavnost: bolezen jih je pasivizirala; nezanimivo predavanje je učence pasiviziralo; po vrnitvi domov se je pasiviziral ♪
34.414 34.439 34.464 34.489 34.514 34.539 34.564 34.589 34.614 34.639 
