Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (34.514-34.538)


  1.      participiálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. deležniški: participialna pripona ♪
  2.      participírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. udeleževati se, sodelovati: delavec neposredno participira v svoji delovni organizaciji; pri prostovoljnem delu so participirali vsi občani ♦ ekon. participirati pri dohodku dobiti del skupnega dohodka, biti udeležen ♪
  3.      pártija  -e ž (á) 1. politična organizacija, stranka, zlasti komunistična: partija je organizirala akcije proti delodajalcem; delavske, meščanske partije; delavski razred s partijo na čelu / Komunistična partija Jugoslavije do 1952 Zveza komunistov Jugoslavije; Komunistična partija Španije; kongres Komunistične partije Sovjetske zveze 2. pog. Zveza komunistov Jugoslavije: med narodnoosvobodilnim bojem je imela partija odločilno vlogo; sprejeti nove člane v partijo; obletnica naše partije; politika, program partije ♪
  4.      partíja  -e ž (ȋ) 1. družabna igra, zlasti šah, kot enkratna uresničitev: igrati dve partiji / dobiti, izgubiti, prekiniti partijo / šahovska partija; partija taroka, tenisa ♦ šah. oceniti partijo določiti rezultat prekinjene partije; preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo; konzultacijska partija pri kateri igra na vsaki strani več igralcev, ki se lahko posvetujejo med seboj 2. v meščanskem okolju oseba glede na primernost, da postane zakonski tovariš koga: ta fant je bil primerna partija za hčer; bila je bogata in je veljala za dobro partijo 3. žarg. določena količina blaga, tovora, pošiljke: dve partiji kož sta se pokvarili; prvo partijo sadja so že dobili / raztovarjati po partijah 4. žarg. delovna skupina: bil je najmlajši v partiji; partija rudarjev / delavci so odhajali na delo v partijah ● publ. na sliki je najbolj izrazita partija okoli oči del; žarg., muz. pevec je odpel svojo partijo vlogo; publ. hoja po težjih partijah ledenika delih, odsekih ♪
  5.      pártijec  -jca m (á) pog. član Zveze komunistov Jugoslavije ali (komunistične) partije: partijci so se pripravljali na kongres; bil je star in izkušen partijec ♪
  6.      partíjen  -jna -o prid. (ȋ) publ. ki vsebuje, izraža ideje, načela Zveze komunistov Jugoslavije ali (komunistične) partije: partijna književnost / partijna dejavnost partijska ♪
  7.      pártijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pártijo: partijski funkcionar; partijska organizacija / partijski sestanek / partijsko vodstvo je sprejelo nove sklepe / publ. partijska linija / partijska šola / ilegalna partijska tiskarna ♦ jur. državno-partijski obisk uradni obisk sekretarja centralnega komiteja partije ali predsednika najpomembnejše politične stranke države ♪
  8.      partikuláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. delen, posamezen, poseben: zagovarjati partikularne interese; partikularna skupina / partikularni predpisi ♪
  9.      partikularízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. težnja po uveljavljanju določenega ozemlja v okviru države, po osamosvojitvi, odcepitvi: boriti se proti partikularizmu; partikularizem v gospodarstvu / deželni stanovi so bili nosilci pokrajinskega partikularizma ♪
  10.      partitíven  in pártitiven -vna -o prid. (ȋ; ȃ) knjiž. delen: partitivna krivda ♦ lingv. partitivni genitiv delni rodilnik; mat. partitivna množica delna množica ♪
  11.      partitúra  -e ž (ȗ) muz. zapis vseh partov večglasne skladbe v navpični razvrstitvi in istočasnem poteku: brati partituro; orkestralna partitura; partitura koncerta za klavir in orkester ♪
  12.      partizán  -a m (ȃ) udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: postati partizan; borben, pogumen partizan; na grob padlih partizanov so položili cvetje; ujeti partizani niso nič izdali / telesnovzgojno društvo Partizan // mn. partizanska vojska: partizani so osvobodili mesto; vsa vas je pomagala partizanom / iti k partizanom, v partizane; pri partizanih je bil štiri leta; imela je tri sinove v partizanih // udeleženec narodnoosvobodilnega boja sploh: francoski, sovjetski, vietnamski partizani ♪
  13.      partizána  -e ž (ȃ) nekdaj orožje v obliki sulice z dvoreznim rezilom in stranskimi ušesi pod ostjo: straže so bile oborožene s helebardami in partizanami ♪
  14.      partizánček  -čka m (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od partizan: partizančki so se pogumno bojevali ♪
  15.      partizánjenje  -a s (á) glagolnik od partizaniti: po treh letih partizanjenja se je vrnil v osvobojeno mesto ♪
  16.      partizánka  -e ž (ȃ) 1. udeleženka jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: pogumna partizanka; partizanke in ilegalke 2. med narodnoosvobodilnim bojem vojaška kapa: dobil je novo partizanko ♪
  17.      partizánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na partizane: partizanski napad; partizanske akcije; partizanske enote so napadle okupatorja / partizansko gibanje se je čedalje bolj širilo / partizanske delavnice; na osvobojenem ozemlju so ustanovili partizansko radijsko postajo; partizansko gledališče / partizanski kurir, zdravnik; partizanska bolnica zasilna bolnica na skritem kraju; partizanske pesmi; partizanska spomenica 1941 spomenica organizatorjem ljudske vstaje in borcem narodnoosvobodilnega boja za delovanje, boj od 1941 do 1945; partizansko ime ime, ki ga je dobil, imel v partizanih / Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije; Pohod po poteh partizanske Ljubljane množična politično-športna prireditev v spomin na zmago nad fašizmom 9. maja 1945 ∙ ekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi ♦ šport. partizanski marš tek na razdaljo 20 do 35 km; voj. partizansko bojevanje bojevanje v sovražnikovem zaledju, za katero so značilni nenadni napadi in izogibanje frontalnim spopadom; prisl.: bojevati se po partizansko ♪
  18.      partizánstvo  -a s (ȃ) 1. partizansko gibanje: partizanstvo se je širilo po vsej državi; začetki partizanstva 2. življenje med partizani, bojevanje pri partizanih: spomnil se je svojega partizanstva ● ekspr. vse partizanstvo je poznalo pogumnega kurirja vsi partizani ♪
  19.      partizánščina  -e ž (ȃ) žarg. življenje med partizani, bojevanje pri partizanih: oče je otrokom pripovedoval o svoji partizanščini ♪
  20.      pártner  -ja m (á) 1. kdor s kom sodeluje, zlasti v gospodarstvu: partnerji so obiskali podjetje; tovarna je podpisala pogodbo s tujim partnerjem; domači partner / poslovni, trgovski partner 2. oseba, navadno moški, ki živi z osebo drugega spola skupno življenje: njen življenjski partner; najti pravega partnerja; zakonski partner; razumevanje med partnerjema v zakonu / vsake počitnice je menjavala partnerja; ljubezenski, spolni partner 3. soigralec: iskal je partnerja za kartanje; s svojim partnerjem je dosegla prvo mesto na tekmovanju plesnih parov soplesalcem / partner v filmu, gledališču ♦ šport. sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu 4. ekspr. sodelavec, tovariš: iskali so še enega partnerja, da bi jim pomagal pri delu ♪
  21.      pártòp  -ôpa m, mn. pártôpi in pártopóvi (ȃ-ȍ ȃ-ó) žarg., kratica top, izdelan med narodnoosvobodilnim bojem v Kočevskem Rogu: v napadu so uporabili partop ♪
  22.      párty  [-ti] m neskl., tudi ž neskl. (ȃ) zlasti v zahodnih deželah družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: prirediti party ♪
  23.      pás  -ú tudi -a m, mn. pasóvi stil. pási; im., tož. dv. pasóva tudi pása (ȃ) 1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi zapet, zavezan okrog telesa: zapeti, zategniti si pas; pretepal jo je s pasom; kovinski, usnjen pas / pas za hlače / trebuh mu visi čez pas; za pasom je nosil nož, pištolo ∙ ekspr. za več let si je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju // tak kos blaga, usnja kot del obleke, plašča: narediti mora še pas in žepe; letos so moderni barvasti, usnjeni pasovi; dolg, ozek pas; pas ima zadaj prišit; obleka brez pasu, s pasom / hlače, krilo na pas 2. del trupa tik pod prsnim košem: imela je vitek pas; obseg pasu in bokov / v pasu čuti hude bolečine / to vnetje se pojavlja okrog pasu in na prsih; prime ga čez pas in ga vzdigne / sleči se do pasu; od pasu navzdol je hrom / objel jo je okrog pasu // del obleke, plašča, ki pokriva ta del trupa: šivilja je morala pri obleki zožiti pas in razširiti prsni del / v pasu oprijet plašč; obleka je v pasu preozka / plašč je v pasu prerezan krojen iz dveh delov, zgornjega in spodnjega 3. navadno s prilastkom priprava za določene namene, ki se daje, namešča navadno okrog trupa: plavalni pasovi; delavec mora pri tem delu uporabljati varnostni pas / pas z naboji / pes ima nov ovratni pas / trebušni pas; pas za nogavice 4. navadno s prilastkom kar je podobno pasu: medved z belim pasom dlake okrog vratu; hiša z modrim pasom; ozek pas neba / ekspr., z oslabljenim pomenom: beli pasovi cest; na obzorju se blešči pas široke reke široka reka // kar se pojavlja, nastopa v ozki, podolgovati obliki: žlebasto upognjen betonski pas; voda je na obeh straneh struge odložila široka pasova proda; pas bodeče žice okrog mesta / ekspr. gora s pasom luči ob vznožju 5. navadno s prilastkom ozko in dolgo, podolgovato področje, območje česa: v širokem pasu naokoli ni bilo najti zavetja; med ladijskimi boki so bili ozki vodni pasovi; obrambni, utrdbeni pas; ob robu njiv, gozdov je širok varovalni, zaščitni pas; pas drevja; pas kopnega ob morju // ozemlje z določenimi značilnostmi: potresni pas ob Tihem oceanu; ustavili so se na meji snežnega pasu; vegetacijski pas / prebivalci obalnega pasu / nevtralni pas med vojskujočima se državama; gibanje v obmejnem pasu je omejeno na ozkem ozemlju ob državni meji 6. avt. del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer: cesta ima tri pasove / odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; prehitevalni pas; razmejiti vozne pasove ◊ aer., avt. varnostni pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem; agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; etn. sramni pas pri nekaterih primitivnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; fiz. sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara; jur. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; med. kilni pas preveza, ki preprečuje izstop kile; navt. rešilni pas priprava za reševanje v morju, reki; rad. pas del radijskega ali televizijskega programa v določenem času, v katerem so navadno daljše oddaje, ki so si vsebinsko sorodne, podobne; šport. pas pas določene barve, ki označuje stopnjo znanja juda; črni mojstrski pas; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; vet. pas jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; voj. (vojaški) pas usnjen pas kot del uniforme ♪
  24.      pásar  -ja m (ȃ) izdelovalec praktičnih okrasnih kovinskih predmetov iz navadno neželeznih kovin: veliki oltar sta izdelala kamnosek in pasar; zlatarji in pasarji ♪
  25.      pásarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pasarje: pasarska delavnica / pasarski pomočnik / pasarski izdelki ♪

   34.389 34.414 34.439 34.464 34.489 34.514 34.539 34.564 34.589 34.614  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA