Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (33.664-33.688) ![](arw_left.gif)
- oslìč -íča m (ȉ í) 1. star. osel, osliček: oslič in volič 2. morska riba brez lusk, z belim mesom: v ribarnici prodajajo osliče / porcija osličev ♪
- oslíček -čka m (ȋ) manjšalnica od osel: osliček riga / vpreči, zajahati oslička ◊ zool. vodni osliček majhen sladkovodni rak, Asellus aquaticus ♪
- oslíčji -a -e (ȋ) pridevnik od oslíca: osličje mleko ♪
- oslómba -e ž (ọ̑) knjiž. pomoč, podpora: pri njem je iskala oslombo; uporniki so imeli oslombo v vojaških silah sosednje države ♪
- oslòn -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od osloniti: oslon na zid / oslon na tradicijo 2. knjiž. naslonjalo, naslonilo: obložiti oslon z blazino / naslonil se je na oslon pri stražnem stolpu 3. zastar. pomoč, podpora: on je bil njen oslon in up ♪
- oslóna -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko naslonjalo, naslonilo: sedel je v naslanjaču in se s komolcem opiral na oslono / oslona stola, zofe 2. zastar. pomoč, podpora: dajati komu moralno oslono ♪
- oslóvski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na osle: dolgi oslovski uhlji / oslovska vprega / ekspr. oslovska trma ● ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; žarg., šol. oslovski most Pitagorov izrek; oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci; star. napisati na oslovsko kožo pergament; ekspr. knjige, zvezki imajo oslovska ušesa imajo zavihane, zmečkane ogle ◊ arhit. oslovski hrbet gotski lok, polkrožno začet in v sredi koničasto dvignjen; med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih ♪
- oslóvstvo -a s (ọ̄) knjiž. 1. dejstvo, da je žival osel: osel se ni pritoževal zaradi svojega oslovstva 2. neumno govorjenje ali ravnanje; neumnost: Osel gre le enkrat na led. — Baš to je oslovstvo (O. Župančič) ♪
- osluškovánje -a s (ȃ) glagolnik od osluškovati: previdno oprezovanje in osluškovanje / osluškovanje pljuč; priprava za osluškovanje ♪
- osluškováti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. poslušati: zver vohlja in osluškuje, preden pride iz brloga 2. med. preiskovati organe s poslušanjem; avskultirati: osluškovati pljuča, srce / zdravnik ga je dolgo osluškoval ♪
- osméliti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so me osmelile; osmelil sem se in vprašal osméliti se upati si, drzniti si: osmelil se je nasprotovati nam / nisem se je osmelil pogledati ♪
- osmerák -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po štiri odrastke: ustreliti osmeraka / nepravilni osmerak ki ima na enem rogu štiri odrastke, na drugem pa manj ♪
- osmérec in osmêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) 1. šport. tekmovalni čoln za osem veslačev in krmarja: tekmovanje osmercev 2. geom. telo, ki ga omejuje osem enakostraničnih trikotnikov; oktaeder: prostornina osmerca ◊ lit. verz z osmimi zlogi ♪
- osmérka -e ž (ẹ̑) 1. biblio. velikost grafičnega dela z višino do 25 cm; oktav: knjiga je izšla v osmerki [8] / mala, velika osmerka / format osmerke 2. nav. mn., alp. dereza z osmimi konicami: navezati si osmerke ♪
- osméro štev. neskl. (ẹ̑) skupina osmih enot a) pri množinskih samostalnikih: osmero mladih oči strmi v mrak b) pri drugih samostalnikih: imel je osmero otrok ♦ rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka ♪
- osmero... prvi del zloženk nanašajoč se na število osem: osmerokotnik, osmerostran ♪
- osmerostrán in osmerostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima za osnovno ploskev osmerokotnik: osmerostrana stavba ♦ geom. osmerostrana piramida, prizma ♪
- osméšenje -a s (ẹ̑) glagolnik od osmešiti: navdajal ga je strah pred osmešenjem / osmešenje napak ♪
- osméšiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da je kdo smešen, ponižan: napravil mi je škodo, zdaj me hoče pa še osmešiti; osmešil ga je pred ravnateljem; s takim ravnanjem se boš samo osmešil pred njim // narediti, da kaj izgubi vrednost, pomen: osmešil je njihovo početje osméšen -a -o: čutil se je osmešenega ♪
- osmíca -e ž (í) 1. pog. številka osem: napisati osmico / na tej progi vozi osmica tramvaj, avtobus številka osem / žarg., med. izpuliti osmico modrostni zob // kar je temu podobno: gibi plesalke v obliki osmice / vrteti goreče bakle v krogih in osmicah 2. igralna karta z osmimi znaki: igralec ima karovo osmico 3. nar. zahodno začasni vinotoč, v katerem se prodaja domače vino: včeraj so pri sosedu odprli osmico; osmica bo odprta ves teden ◊ agr. privezati drevesce h kolu na osmico tako, da ima trak obliko številke osem; lov. osmica šibra s premerom 3,5 mm; naboj, napolnjen s šibrami osmicami; šport. osmica element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi dva dotikajoča se kroga; voziti osmico ♪
- osmíčast -a -o prid. (í) podoben številki osem: osmičasta oblika / osmičast okras na kamniti plošči ♪
- osmína -e ž (í) 1. del na osem enakih delov razdeljene celote: dobiti osmino vsote 2. etn. pogostitev osmi dan po pogrebu: povabiti na osmino; bogata osmina ◊ geom. osmina kroga; rel. osmina čas osmih dni po prazniku, ko se v liturgiji še delno nadaljuje praznovanje; božična osmina; šport. osmina finala izločilno tekmovanje za nastop v četrtfinalu ♪
- osmínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na osmino: osminska delitev / osminska steklenica ♪
- osmislítev -tve ž (ȋ) glagolnik od osmisliti: osmislitev človekovega bivanja; osmislitev boja, življenja / glavni junak se bori za svojo osmislitev / podkrepitev in osmislitev umetnosti / znanstvena osmislitev vzrokov in posledic utemeljitev, upravičenost ♪
- osmísliti -im dov. (ȋ ȋ) knjiž. dati smisel, končni cilj: osmisliti svet, v katerem živimo; osmisliti svoje življenje / njegova požrtvovalnost se je s tem osmislila // utemeljiti, upravičiti: osmisliti darilo; idejno, teoretično osmisliti osmíšljen in osmísljen in osmíslen -a -o: osmišljeno življenje ♪
33.539 33.564 33.589 33.614 33.639 33.664 33.689 33.714 33.739 33.764