Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (33.239-33.263)


  1.      oplemenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. vet. oplojevati: oplemenjevati krave 2. zastar. plemenititi: ljubezen ga je oplemenjevala ♪
  2.      oplèn  -éna m (ȅ ẹ́) agr. premično nameščen prečni drog na sprednjem in zadnjem delu voza, v katerega se vtaknejo ročice: zaradi prevelike teže se je oplen prelomil ◊ žel. naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih ♪
  3.      oplèsk  tudi oplésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑) tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem: oplesk vhodnih vrat se lušči; svež oplesk / oljnati oplesk; pren., ekspr. avtor je dal meščanskemu nacionalizmu socialističen oplesk ♪
  4.      opléskati  -am dov. (ẹ̑) prekriti z oljnato barvo, lakom: opleskati okna, vrata opléskan -a -o: belo opleskane stene kopalnice ♪
  5.      oplêsti  oplêtem dov., oplêtel in oplétel oplêtla, stil. oplèl oplêla (é) 1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: oplete tri steklenice na dan; pren., ekspr. skušala ga je oplesti z ljubezenskimi mrežami // narediti, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: oplesti bodečo žico okoli kolov // okrasiti s podolgovatimi okraski: lepo oplesti; oplesti voz s pisanimi trakovi 2. rastoč pokriti površino: zidove je opletel gost bršljan / srobot je opletel smreko 3. narediti krožnemu gibu podoben gib: še enkrat je opletel z rokami, nato pa se potopil / vol je opletel z repom / ekspr. tako jo je udaril, da ji je glava kar opletla / tovornjak je opletel s prikolico 4. ekspr. udariti: opletel ga je z bikovko; oplesti z vajetmi po konjih opletèn -êna -o: opletena steklenica; z venci opletene lože ♪
  6.      oplèt  -éta m (ȅ ẹ́) kar kaj opleta: zaščitni oplet žice // nekdaj ograja, stena, spletena iz šibja, protja: z opleti in okopi obdane utrdbe ♪
  7.      oplétanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od opletati: opletanje steklenic / opletanje jadra v vetru / vožnjo je motilo opletanje kolesa / zakaj je treba toliko govorjenja in opletanja ♪
  8.      oplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. pletoč delati, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: opletati steklenice; pajek je opletal cvete s pajčevino // delati, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: opletati vrv okoli debla 2. rastoč pokrivati površino: zidove opleta stoletni bršljan; srobot se opleta čez skale // biti, obstajati okrog česa: lovorov venec mu opleta čelo 3. delati neurejene, navadno krožnim podobne gibe: opletati z nogami, rokami; nesmiselno je opletal okrog sebe / vol opleta z repom; metulj je opletal s krilci // delati, povzročati, da se kaj neurejeno giblje: veter opleta z ohlapnim šotorom / natakar je opletal s prtičem 4. viseti in se neurejeno gibati: čutarica mu opleta ob stegnu / dolge kite ji opletajo po hrbtu / preširoka obleka opleta okrog nje; hlače mu opletajo okrog suhih nog 5. nepravilno, nihajoč se gibati, delovati zaradi ohlapne, nepravilne namestitve: levo kolo je opletalo; močno, rahlo opletati / tovornjak opleta s prikolico / dojenčku glava še opleta 6. ekspr. opotekaje se hoditi: z zadnjimi močmi je opletala za njim; opleta po cesti kot pijan / najej se, saj komaj še opletaš hodiš // muditi se, zadrževati se: kaj tako dolgo opleta po hiši / pojdimo, kaj bi še opletali se obotavljali 7. ekspr. udarjati, tepsti: opletati koga z bičem; opletal je z gorjačo po hrbtih; dečki so se opletali z vejami ● star. imela je šest služabnic, ki so jo opletale česale, ji spletale lase; ekspr. zmeraj nekaj opleta okoli zdravnikov hodi; opletati z ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; slabš. v svojih govorih je veliko opletal z dolžnostjo jo je omenjal, govoril o njej; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; ekspr. ne dovolim, da bi opletali z menoj samovoljno, brezobzirno ravnali oplétati se ekspr. 1. hoditi, zadrževati se kje: pastir se je počasi opletal med živino; pren. sto misli se ji opleta po glavi 2. ukvarjati se, navadno s čim neprijetnim, težavnim: s tem delom se že dolgo opleta / pojdi, kaj bi se še opletal z njimi / opleta se in žene, da dovolj zasluži ● ekspr. noge se mi že opletajo od utrujenosti, slabosti že težko hodim; ekspr. to se ti bo še opletalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. vprašali so ga tako, da se ni mogel nič opletati izmikati opletajóč -a -e: nerodni, opletajoči koraki; hlače z opletajočimi hlačnicami ♪
  9.      opléti  oplévem dov., tudi oplevíte; oplél (ẹ́) 1. s puljenjem odstraniti plevel: okopati in opleti / opleti korenje / opleti grede; njivo je bilo treba pred žetvijo opleti / opleti travo na grobu; pren., ekspr. med njimi bom zasejal sovraštvo, ki ga ne bo nihče oplel 2. nepreh., pog., navadno s prislovnim določilom izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti; opraviti: kot pevec si oplel / če bo videl, da se ga bojiš, si oplel; midva sva oplela; pri njej si oplel oplét -a -o: skrbno oplet vrt ♪
  10.      oplitvéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati plitev: jarek je oplitvel, ker ga niso čistili / zaradi slabe družbe je oplitvel ♪
  11.      opljuskávati  -am nedov. (ȃ) s pljuskanjem močiti, polivati: opljuskavati hrbet / valovi opljuskavajo kljun ladje; pren. od vseh strani me opljuskava hrup, svetloba ♪
  12.      opljúvati  -am in opljújem in opljuváti opljúvam in opljújem dov., opljuvál in opljúval (ú; á ú) s pljuvanjem v koga, kaj izraziti odklonilen, sovražen odnos: skočila je proti njemu in ga opljuvala; sliko so opljuvali in poteptali // ekspr. vzeti ugled, osramotiti: obsoditi in opljuvati človeka ni težko / opljuvati komu čast opljúvan in opljuván -a -o: biti opljuvan in ponižan ♪
  13.      oplóden  -dna -o prid. (ọ̄) v zvezah: fiz. oplodni reaktor jedrski reaktor, v katerem se naravni torij ali uran spremenita tako, da ju je mogoče uporabiti kot jedrsko gorivo; gozd. oplodna sečnja sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje; postopna sečnja ♪
  14.      oplodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oploditi: ta samec ni sposoben oploditve / umetna oploditev / oprašitev in oploditev trte / oploditev jajčeca; notranja, zunanja oploditev znotraj, zunaj organizma ♪
  15.      oplodíti  -ím dov., oplódil (ȋ í) 1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik oplodi kravo; nizko oplodil je ženo / umetno oploditi svinjo / oploditi cvet ♦ biol. oploditi jajčece povzročiti, narediti, da se združi s semenčico 2. ekspr. izboljšati vrednost, kakovost: njegovo delo je oplodilo našo literaturo; duhovno oploditi / matematika je oplodila naravoslovne vede je vplivala nanje oplojèn -êna -o: oplojene samice; ovce so umetno oplojene; oplojeno jajčece ♪
  16.      oplodítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oploditev: oploditveni proces / oploditvena sposobnost ♪
  17.      oplódje  -a s (ọ̑) agr. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena: ježičasto oplodje; mesnato oplodje ♪
  18.      oplojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. žival, rastlina, ki oplojuje, oplodi: žabji samec ni samo oplojevalec, ampak tudi pozneje skrbi za svoj zarod; sadna sorta, ki služi kot oplojevalec / veter in čebela sta oplojevalca rastlin opraševalca ♪
  19.      oplojeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oplojevanje: oplojevalni organi / oplojevalna sposobnost ♪
  20.      oplojevánje  -a s (ȃ) glagolnik od oplojevati: bik je že primeren za oplojevanje / umetno oplojevanje / opraševanje in oplojevanje rastlin ◊ ekon. oplojevanje vrednosti v kapitalistični ekonomiki ustvarjanje presežne vrednosti v proizvodnji ♪
  21.      oplojeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik bo spet oplojeval / umetno oplojevati 2. izboljševati vrednost, kakovost; oplajati: njegove ideje so oplojevale številne literature; duhovno oplojevati oplojujóč -a -e: zahodno kulturo oplojujoča slovanska literatura ♪
  22.      oplôščiti  -im dov. (ō ȏ) knjiž. obložiti s ploščami: oploščiti teraso ♦ teh. obložiti kovino s tanko plastjo druge kovine oplôščen -a -o: oploščene stopnice ♪
  23.      oplutéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. spremeniti se v pluto: celične mrenice so oplutele ♪
  24.      ópna  -e ž (ọ̄) 1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki more nihati: opna se je predrla, raztrgala / opne v ušesih / opna na bobnu // teh. na obod napeta, pritrjena tanka prožna ploščica, ki more nihati: opna v slušalki, zvočniku; kovinska opna 2. tanka plast snovi, skozi katero more pronicati plin, tekočina: pronicanje plina skozi opno 3. knjiž. tapeta, stenska obloga: stena je bila prevlečena s srebrnimi opnami / stenske opne ♪
  25.      opogúmljanje  -a s (á) glagolnik od opogumljati: opogumljanje je pri boječih otrocih potrebno ♪

   33.114 33.139 33.164 33.189 33.214 33.239 33.264 33.289 33.314 33.339  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA