Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (33.101-33.125) 
- ónkraj predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: onkraj ograje so nasajene astre / ponesli so našo pesem onkraj morja / ljudje z onkraj meje ∙ ekspr. upanje na srečo onkraj groba po smrti ♪
- ónkrajen tudi ónkrájen -jna -o prid. (ọ̑; ọ̑-ȃ) 1. knjiž., redko onstranski: onkrajni svet 2. star. drugi, nasproten: strel se razlega po skalovju onkrajnega brega ♪
- ónkrat prisl. (ọ̑) pred nekaj dnevi, pred kratkim: onkrat sem ga videl v gostilni ♪
- onód prisl. (ọ̄) zastar. tam: onod nikoli ni sonca; srečeval je tlačane, ki so šli onod na delo / prišel je od onod odonod ♪
- onodôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž. takraten: iz knjige spoznamo mišljenje in življenje onodobnih ljudi; onodobno slikarstvo ♪
- onogavíčiti -im dov. (í ȋ) ekspr. obuti nogavice: onogavičiti otroka onogavíčen -a -o: onogavičena noga ∙ ekspr. v panj se vračajo onogavičene čebele obložene po nožicah s cvetnim prahom ♪
- onomástičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na onomastiko, imenosloven: onomastična razprava / onomastični problemi ♪
- onomástika -e ž (á) veda o (lastnih) imenih, imenoslovje: ukvarjati se z onomastiko; onomastika in toponomastika ♪
- onomatopéja -e ž (ẹ̑) lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo ♪
- onomatopoétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na onomatopoijo: onomatopoetični izrazi; onomatopoetična tvorba besed ♦ lingv. onomatopoetični glagoli ♪
- onomatopoíja -e ž (ȋ) lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo: onomatopoija in druge glasovne figure ♪
- ónstran prisl. (ọ̑) izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: na tem bregu živijo tako, onstran pa drugače / ko so prišli onstran, je bilo že prepozno / glas prihaja kakor od onstran ♪
- ónstran predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: tudi onstran Karavank so Slovenci / preselil se je onstran reke / meglice se vlečejo z onstran Save ∙ knjiž. njegovi junaki hočejo biti onstran dobrega in zlega ne priznavajo etičnih načel ♪
- ónstránstvo -a s (ọ̑-ā) v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti: pojmovanje življenja v onstranstvu / verjeti v onstranstvo ∙ knjiž. oditi v onstranstvo umreti ♪
- óntičen -čna -o prid. (ọ́) filoz. nanašajoč se na bit, eksistenco: ontična danost, resnica ♪
- óntogenétičen -čna -o prid. (ọ̑-ẹ́) biol. ontogenetski: ontogenetična diferenciacija / ontogenetični razvoj ♪
- óntogenéza -e ž (ọ̑-ẹ̑) biol. spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do smrti, osebni razvoj organizma: ontogeneza in evolucija ♪
- ontolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ontologijo: ontološka vprašanja / ontološki temelji človeške družbe; ontološke osnove marksizma / ontološki dokaz zlasti v sholastični filozofiji dokaz za obstoj boga ♪
- oolít -a m (ȋ) petr. kamnina, sestavljena iz jajčastih drobnozrnatih skupkov, zlepljenih med seboj z vezivom ♪
- òp medm. (ȍ) pog. 1. izraža zavrnitev: op, tako pa ne bo šlo 2. izraža opravičilo: ko se je zadel obenj, je zamrmral: op ♪
- òpa medm. (ȍ) pog. 1. izraža zavrnitev: opa, kaj pa govoriš 2. izraža opravičilo: ko se je obrnil, mu je stopil na nogo in dejal samo: opa ♪
- opájanje -a s (ā) glagolnik od opajati: opajanje s pijačo / opajanje nad lepoto ♪
- opájati -am nedov. (ā) 1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem 2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost opájati se biti v stanju čutnega in duševnega ugodja: opajati se ob misli na prihodnost; opajala se je nad glasbo; opajati se z lepoto pokrajine ∙ knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje opajajóč -a -e: opajajoč vonj; opajajoča moč ljubezni; opajajoča toplota ♪
- opál -a m (ȃ) drag kamen prelivajočih se barv in steklenega sijaja: prstan z opalom ◊ min. mlečni opal mlečne barve in motnega sijaja; tekst. opal fina bombažna tkanina mlečne barve in motnega leska ♪
- òpala medm. (ȍ) pog. izraža opravičilo: opala, nisem vas hotel zadeti ♪
32.976 33.001 33.026 33.051 33.076 33.101 33.126 33.151 33.176 33.201