Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (33.101-33.125)



  1.      ónkraj  predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: onkraj ograje so nasajene astre / ponesli so našo pesem onkraj morja / ljudje z onkraj meje ∙ ekspr. upanje na srečo onkraj groba po smrti
  2.      ónkrajen  tudi ónkrájen -jna -o prid. (ọ̑; ọ̑-) 1. knjiž., redko onstranski: onkrajni svet 2. star. drugi, nasproten: strel se razlega po skalovju onkrajnega brega
  3.      ónkrat  prisl. (ọ̑) pred nekaj dnevi, pred kratkim: onkrat sem ga videl v gostilni
  4.      onód  prisl. (ọ̄) zastar. tam: onod nikoli ni sonca; srečeval je tlačane, ki so šli onod na delo / prišel je od onod odonod
  5.      onodôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. takraten: iz knjige spoznamo mišljenje in življenje onodobnih ljudi; onodobno slikarstvo
  6.      onogavíčiti  -im dov.) ekspr. obuti nogavice: onogavičiti otroka onogavíčen -a -o: onogavičena noga ∙ ekspr. v panj se vračajo onogavičene čebele obložene po nožicah s cvetnim prahom
  7.      onomástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na onomastiko, imenosloven: onomastična razprava / onomastični problemi
  8.      onomástika  -e ž (á) veda o (lastnih) imenih, imenoslovje: ukvarjati se z onomastiko; onomastika in toponomastika
  9.      onomatopéja  -e ž (ẹ̑) lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo
  10.      onomatopoétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na onomatopoijo: onomatopoetični izrazi; onomatopoetična tvorba besed ♦ lingv. onomatopoetični glagoli
  11.      onomatopoíja  -e ž () lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo: onomatopoija in druge glasovne figure
  12.      ónstran  prisl. (ọ̑) izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: na tem bregu živijo tako, onstran pa drugače / ko so prišli onstran, je bilo že prepozno / glas prihaja kakor od onstran
  13.      ónstran  predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: tudi onstran Karavank so Slovenci / preselil se je onstran reke / meglice se vlečejo z onstran Save ∙ knjiž. njegovi junaki hočejo biti onstran dobrega in zlega ne priznavajo etičnih načel
  14.      ónstránstvo  -a s (ọ̑-ā) v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti: pojmovanje življenja v onstranstvu / verjeti v onstranstvo ∙ knjiž. oditi v onstranstvo umreti
  15.      óntičen  -čna -o prid. (ọ́) filoz. nanašajoč se na bit, eksistenco: ontična danost, resnica
  16.      óntogenétičen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ́) biol. ontogenetski: ontogenetična diferenciacija / ontogenetični razvoj
  17.      óntogenéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) biol. spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do smrti, osebni razvoj organizma: ontogeneza in evolucija
  18.      ontolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ontologijo: ontološka vprašanja / ontološki temelji človeške družbe; ontološke osnove marksizma / ontološki dokaz zlasti v sholastični filozofiji dokaz za obstoj boga
  19.      oolít  -a m () petr. kamnina, sestavljena iz jajčastih drobnozrnatih skupkov, zlepljenih med seboj z vezivom
  20.      òp  medm. () pog. 1. izraža zavrnitev: op, tako pa ne bo šlo 2. izraža opravičilo: ko se je zadel obenj, je zamrmral: op
  21.      òpa  medm. () pog. 1. izraža zavrnitev: opa, kaj pa govoriš 2. izraža opravičilo: ko se je obrnil, mu je stopil na nogo in dejal samo: opa
  22.      opájanje  -a s (ā) glagolnik od opajati: opajanje s pijačo / opajanje nad lepoto
  23.      opájati  -am nedov. (ā) 1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem 2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost opájati se biti v stanju čutnega in duševnega ugodja: opajati se ob misli na prihodnost; opajala se je nad glasbo; opajati se z lepoto pokrajine ∙ knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje opajajóč -a -e: opajajoč vonj; opajajoča moč ljubezni; opajajoča toplota
  24.      opál  -a m () drag kamen prelivajočih se barv in steklenega sijaja: prstan z opalom ◊ min. mlečni opal mlečne barve in motnega sijaja; tekst. opal fina bombažna tkanina mlečne barve in motnega leska
  25.      òpala  medm. () pog. izraža opravičilo: opala, nisem vas hotel zadeti

   32.976 33.001 33.026 33.051 33.076 33.101 33.126 33.151 33.176 33.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA