Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (32.914-32.938)


  1.      olíšpati  -am dov. (ȋ) zastar. okrasiti, olepšati: olišpati konje s pisanimi trakovi / te besede so stavek samo olišpale ♪
  2.      olíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na olivo: olivna trgatev / olivni nasadi oljčni / olivno olje // po barvi podoben olivi: črnolaska z olivnimi očmi / obleka olivne barve olívno prisl.: olivno siv, zelen ♪
  3.      olivín  -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev in železov silikat rumene ali olivno zelene barve ♪
  4.      óljarica  -e ž (ọ̑) knjiž. oljnica: letošnji pridelek oljaric je dober ♪
  5.      oljárna  -e ž (ȃ) podjetje, obrat za pridobivanje olja: delati v oljarni ♪
  6.      óljast  -a -o prid. (ọ́) 1. podoben olju: oljasta tekočina / oljasto vino // redko oljen, oljnat: očistiti oljaste steklenice 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: oljast glas, smehljaj óljasto prisl.: oljasto tekoč ♪
  7.      óljčen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na oljko: oljčna vejica / oljčni gaji, nasadi / oljčno olje olivno olje ∙ nar. zahodno oljčna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja ♦ zool. oljčna muha muha, katere ličinka uničuje olive, Dacus oleae // knjiž. po barvi podoben olivi; oliven: oljčno blago óljčno prisl.: oljčno zelen ♪
  8.      óljčevje  -a s (ọ̄) knjiž. oljkove veje: nalomiti oljčevje // oljčni nasad: griči z oljčevjem ♪
  9.      ólje  -a s (ọ́) 1. mastna, v vodi netopna tekočina, ki se pridobiva iz rastlin, živalskih maščob, nafte: rafinirati olje; stiskati olje iz semen; morje je mirno kakor olje / kuhati, peči na olju; mazati se z oljem / bučno, olivno, rastlinsko olje; jedilno olje; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafte; laneno olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov; ribje olje iz svežih jeter ribe trske; zemeljsko olje nafta; olje za sončenje; peč, svetilka na olje 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se slika z oljnatimi barvami: slikati v olju // slika v tej tehniki: razstava olj; olja in akvareli ● mehanik je menjal olje v avtomobilu motorno olje; knjiž., ekspr. priliti upom olja povečati, okrepiti upe; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še bolj poslabšal položaj, odnose; ekspr. namazati otroka z brezovim, leskovim oljem natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; star. hudičevo olje žveplena kislina; knjiž. sta kot olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; redko vse gre kakor po olju po maslu ◊ avt. detergentno olje; kem. eterično olje; katransko olje pridobljeno z destilacijo katrana za izdelavo motornih goriv; rel. sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; strojn. lahko olje redko tekoče za mazanje strojev; letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas; motorno olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; odpadno olje ki je za prvotni namen že izrabljeno; teh. legirano olje mineralno olje s kemičnimi dodatki; mineralno olje iz nafte pridobljeno olje, ki se uporablja kot gorivo, mazivo ♪
  10.      óljen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na olje: oljne rastline / oljni madeži; oljne steklenice / oljna peč / oljna slika oljnata slika ♦ agr. oljna pogača ali oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično stisnilo olje; oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena; avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; elektr. oljni konzervator s kotlom oljnega transformatorja zvezana posoda, ki omogoča neovirano raztezanje in krčenje olja; oljni transformator transformator, katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; oljno stikalo stikalo, katerega kontaktni elementi so zaradi izolacije v olju; kem. oljni lak lak iz olj s sušilnimi dodatki; oljna kislina organska kislina, ki jo vsebujejo mnoga rastlinska in živalska olja; petr. oljni skrilavci skrilavci, ki vsebujejo (surovo) nafto; strojn. oljna črpalka črpalka za stalno dovajanje olja na mesta v stroju, ki jih je treba mazati; oljna kopel posoda z oljem, ki ga propeler razpršuje na dele stroja, da se oljijo; teh. oljno kazalo priprava, ki kaže višino olja v posodi ♪
  11.      óljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od oljiti: oljenje ležajev / oljenje kože / oljenje morja ♪
  12.      óljkov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oljko: oljkov les / oljkovi nasadi oljčni ∙ knjiž., ekspr. odposlanec z oljkovo vejico z namenom, pooblastilom za sklenitev miru, prijateljstva ♦ bot. oljkova goba strupena, lisički podobna goba, ki raste po drevesih, štorih, zlasti oljke, Omphalotus olearius ♪
  13.      óljnat  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na olje: oljnata površina, steklenica / oljnata tekočina // ki vsebuje olje: semena so oljnata / oljnati kruh, papir; oljnata barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja olje; oljnata slika ∙ knjiž., ekspr. oljnato morje mirno morje z ravno površino 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: govoriti z oljnatim glasom; oljnat smehljaj óljnato prisl.: oljnato govoriti; oljnato gladka površina morja; oljnato rjav, zelen ♪
  14.      oltár  -ja m (á) 1. večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja: blagosloviti oltar; umetniško izrezljan oltar / glavni, star. veliki oltar; stranski oltar / Marijin oltar ♦ rel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika; um. baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar // oltarna miza: postaviti kelih na oltar 2. mizi podobna priprava za opravljanje daritev božanstvu: položiti darove na oltar / Mitrov oltar ● vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; vznes. darovala je življenje na oltar materinstva umrla je pri porodu; star. iti, stopiti pred oltar poročiti se; star. peljati, popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo; publ. povezanost prestola in oltarja monarhije in cerkvene oblasti ♪
  15.      oltárček  -čka m (á) manjšalnica od oltar: v kapelici je tudi oltarček // mizica, polica (v stanovanju) z nabožnim kipom ali sliko: ob peči so imeli oltarček ♪
  16.      oltáren  -rna -o prid. (ā) nanašajoč se na oltar: oltarni okras; oltarna slika / oltarne stopnice ♦ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; oltarna miza mizi podobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje; rel. oltarni prt ♪
  17.      olúpek  -pka m (ȗ) s sadeža, gomolja odstranjena lupina, navadno v kosih: bananini, krompirjevi, repni olupki / sušiti jabolka kar v olupkih neolupljena ♪
  18.      olupíti  in olúpiti -im dov. (ȋ ú) odstraniti lupino, kožo: olupiti jabolko, jajce; olupiti z nožem // odstraniti lubje: olupiti deblo olupíti se in olúpiti se navadno z zvezi s koža izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se mu je olupila / pog. nos se mu je olupil koža na nosu olúpljen -a -o: olupljen krompir; hrbet ima ves olupljen ♪
  19.      olúskati  -am dov. (ȗ) odstraniti luske s česa: z nožem oluskati ribo olúskati se obdati, prekriti se z luskami: kuščarju se novi rep oluska drugače kot prvotni ♪
  20.      oluščíti  in olúščiti -im dov. (ȋ ú) 1. spraviti zrna iz luščine: oluščiti fižol // odstraniti luščino: oluščiti bučno seme 2. odstraniti zrna s storža: oluščiti koruzo 3. odstraniti v plasteh s površine: oluščiti blato s čevljev; s stene se je na več mestih oluščil omet odluščil oluščíti se in olúščiti se navadno v zvezi s koža izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se je oluščila olúščen -a -o: oluščen grah; hrbet ima ves oluščen ♪
  21.      olúžiti  -im, in olužíti in olúžiti -im dov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. les. z lužilom povzročiti v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: olužiti les, vrata 2. teh. odstraniti vrhnjo, zgornjo plast s kovine z luženjem: pred cinjenjem ta mesta pločevine olužimo ● star. pred vsemi ga je olužil ostro opomnil, oštel olúžen -a -o: olužen les ♪
  22.      omadeževáti  -újem dov. (á ȗ) 1. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: s tem dejanjem je omadeževal svojo čast; omadeževal je očetovo ime osramotil / omadeževati dušo, vest // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: omadeževati spomin na koga 2. v nekaterih religijah narediti, povzročiti, da postane kdo (obredno) nečist: kogar se dotakne tak človek, ga omadežuje; ker je jedel svinjsko meso, se je omadeževal ● ekspr. omadeževati si roke s krvjo koga biti kriv smrti koga; ubiti, umoriti ga omadeževán -a -o: omadeževan človek, ugled ♪
  23.      omágati  -am dov. (ȃ) 1. postati nesposoben opraviti, nadaljevati kako delo: začel je kopati, pa je takoj omagal; večkrat so poskušali premakniti kamen, pa so vselej omagali; omagati pri hoji, plavanju / omagati od napora, pod bremenom // izgubiti moč, moči: delal je, dokler je mogel, zdaj pa je omagal; omagati od lakote; pren. nevihta je že omagala 2. nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: na starost so ji omagale oči; srce mu je omagalo omágan -a -o: omagan popotnik; omagan od dela; vsa omagana je sedla za mizo; prisl.: omagano se je zleknil ♪
  24.      omagnétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od omagnetiti: omagnetenje železa ♪
  25.      omagovánje  -a s (ȃ) glagolnik od omagovati: omagovanje pri hoji / omagovanje pod bremenom ♪

   32.789 32.814 32.839 32.864 32.889 32.914 32.939 32.964 32.989 33.014  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA