Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (32.614-32.638)


  1.      ogreválo  -a s (á) grelnik, ogrevalnik: ogrevalo za krožnike; svetila in ogrevala / knjiž. ogrevalo trajno žareče peči je iz litega železa grelo ♪
  2.      ogrévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ogrevati: ogrevanje prostorov; ogrevanje s toplim zrakom; naprava za ogrevanje / ogrevanje zraka / centralno, etažno ogrevanje; električno, plinsko ogrevanje; ogrevanje na premog / vaje za ogrevanje ∙ pog. vključiti ogrevanje naprave, priprave za ogrevanje ♦ psih. začetno naraščanje delovne učinkovitosti ♪
  3.      ogrévati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati kaj toplo: peč ogreva ves prostor; ogrevati vodo, zrak; ogrevati z električno energijo, oljem, premogom / ogrevati si roke ob ognju greti 2. povzročati občutek toplote: sonce nas prijetno ogreva / s hrano dobiva telo snovi, ki ga ogrevajo; pren. ljubezen ogreva srce; ogreva ga misel na dom ogrévati se 1. postajati topel: zrak se spomladi hitro ogreva 2. ekspr. navduševati se: večina se ogreva za njegov predlog; ogrevati se za zabavno glasbo, šport; vedno bolj se ogreva zanjo / publ. sedanja moda se ogreva za žive barve zdaj so moderne žive barve ◊ šport. tekmovalec se ogreva postopno in načrtno pripravlja organizem na težje obremenitve ogrevajóč -a -e: ogrevajoči sončni žarki; pesem, ogrevajoča srce ogrévan -a -o: ogrevan plavalni bazen; centralno ogrevani prostori; ogrevana površina, voda; ogrevana soba ♪
  4.      ogréven  -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ogrevanje: ogrevna naprava / ogrevna površina / ogrevni čas ◊ elektr. ogrevni tok tok za gretje katode elektronke ♪
  5.      ogrinjáč  -a m (á) oblačilo, navadno v obliki večje rute, za ogrinjanje: odložila je ogrinjač; tesno zavita v ogrinjač; volneni ogrinjač ♪
  6.      ogrinjálce  -a s (ā) manjšalnica od ogrinjalo: pleteno belo ogrinjalce ♪
  7.      ogrinjálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za ogrinjanje: ogrinjalna ruta ◊ bot. ogrinjalna pleva podporni list pri klasku trav ♪
  8.      ogrísti  ogrízem dov. (í) 1. z grizenjem načeti, poškodovati: zajci so ogrizli sadno drevje; otrok si je ogrizel nohte 2. raniti z ugrizi: pes ga je ogrizel; pren., ekspr. kritiki so ga ogrizli ogrízen -a -o: ogrizen sadež ♪
  9.      ogrízek  -zka m (ȋ) ostanek ogrizenega sadeža: vreči ogrizek v koš; jabolčni ogrizki ♪
  10.      ogŕlica  -e ž (ȓ) ovratni nakit, navadno iz na vrvici nanizanih drobnih dragocenih predmetov: nositi ogrlico; biserna, briljantna ogrlica; ogrlica iz opalov ♪
  11.      ogrlják  -a m (á) knjiž. pasja ovratnica: kovinski ogrljak ♪
  12.      ogróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ogrodje: ogrodni elementi ♦ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa ♪
  13.      ogródje  -a s (ọ̑) 1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko: postaviti trdno ogrodje; leseno, železno ogrodje; ogrodje strehe; ogrodje vozila; ogrodje iz cevi, žic / ostalo je samo še ogrodje barake / nosilno ogrodje // navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa: sestaviti ogrodje oddaje o športu; ogrodje zakona / publ. idejno ogrodje stranke 2. trdni oporni deli telesa: poškodovati ogrodje; apnenčasto, koščeno ogrodje; ogrodje iz kremenastih iglic / del telesnega ogrodja ♦ zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev ♪
  14.      ogrozítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ogroziti: ogrozitev pravic državljanov ♪
  15.      ogrozíti  -ím dov., ogrózil (ȋ í) povzročiti stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: epidemija je ogrozila predvsem otroke / vse to je ogrozilo njegovo delo; ogroziti obstoj gledališča / publ. ogroziti mir na svetu // publ. povzročiti pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogroziti vodstvo gostujočega moštva / napadalec je ogrozil nasprotnikova vrata ogróžen -a -o tudi ogrožèn -êna -o: socialno in zdravstveno ogroženi otroci; ogroženo področje ♪
  16.      ogróžanje  -a s (ọ́) glagolnik od ogrožati: ogrožanje varnosti ♪
  17.      ogróžati  -am nedov. (ọ́) povzročati stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: vozniki večkrat ogrožajo pešce; narasla reka ogroža vas / s svojo boleznijo ogroža vse okolje / ogrožati mir, varnost, zdravje // publ. povzročati pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogrožati vodilno mesto gostujočega moštva / napadalec ogroža nasprotnikova vrata ogrožajóč -a -e: delal je, ne ogrožajoč nikogar ogróžan -a -o: življenje v tistih krajih je ogrožano ogroženo ♪
  18.      ogróženost  tudi ogrožênost -i ž (ọ̄; é) lastnost, stanje ogroženega: ogroženost obstoja organizacije / socialna ogroženost otroka ♪
  19.      ógrski  -a -o prid. (ọ̄) 1. zgod. nanašajoč se na Ogrsko: ogrski del avstroogrske monarhije / ogrski zlatnik 2. star. madžarski: ogrski jezik / ogrska dežela ◊ agr. ogrska marelica marelica z debelimi, na eni strani rdečkastimi sadeži z izrazito brazdo med polovicama; gastr. ogrska salama zelo posušena salama z nadevom iz drobneje sesekljanega svinjskega mesa in slanine; zgod. hrvatsko-ogrska nagodba; sam.: pog. prosim pet dek ogrske pet dekagramov ogrske salame ♪
  20.      ógrščica  -e ž (ọ̄) bot., v zvezah: navadna ogrščica kolerabi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica napus var. napus; repna ogrščica repi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica rapa var. silvestris ♪
  21.      ogrtáč  -a m (á) zastar. ogrinjalo: kožuhovinast ogrtač / v predsobi je odložil dežnik in ogrtač pelerino, plašč ♪
  22.      ogúliti  -im dov., ogúlila in ogulíla (ú) 1. z dolgo rabo, uporabo načeti, poškodovati površino: oguliti naslanjač; obleko je že zelo ogulil; oguliti rokave na komolcih; s čevljem je ogulil steno / ogulil je kožo do krvi odrgnil 2. ekspr. izrabiti, izkoristiti: oguliti svoje dolžnike ogúliti se slabš. postati nezanimiv, navadno zaradi ponavljanja: tema, zgodba se je počasi ogulila ogúljen -a -o: oguljen divan; imel je strgane čevlje in oguljene hlače ♪
  23.      òh  medm. (ȍ) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: oh, kaj bo, če nam zboliš; oh, kako čudno se je vse obrnilo; oh, mati, ne smeš toliko jokati // izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: oh, kako je bilo lepo; oh, kako se to prileže; oh, saj res // izraža začudenje, presenečenje; o: oh, koga vidim 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: oh, vse me boli 3. izraža podkrepitev trditve: oh, nič, nič; oh, saj znaš sam domov 4. izraža zavrnitev, nejevoljo: oh, pojdi, pojdi, niso te videli; oh, tebi kaj dopovedati; sam.: ti večni ahi in ohi ♪
  24.      óha  medm. (ọ̑) 1. izraža zadovoljnost, posmeh: oha, se je zasmejal od peči 2. pri nagovoru izraža opozorilo: oha, fant, ti me boš še prevrnil; oha, narobe voziš 3. klic vprežni živini stoj: oha, sivec ♪
  25.      ôhanje  -a s (ō) glagolnik od ohati: preveč je tega ohanja ♪

   32.489 32.514 32.539 32.564 32.589 32.614 32.639 32.664 32.689 32.714  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA