Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (3.151-3.175)



  1.      listóvnik  -a m (ọ̑) zastar. kartoteka: urejevati listovnik
  2.      litaje  -j ž mn. () 1. rel. molitev iz vzklikov in refrenov, ki jih izmenoma izgovarjajo duhovnik in verniki: moliti litanije / iti k litanijam k popoldanskemu cerkvenemu opravilu; pren., ekspr. če bi hotel vse našteti, bi bile dolge litanije 2. ekspr. dolgo trajajoče, dolgočasno grajanje, tožbe: spet moram poslušati stare litanije o njegovih težavah; kdaj bo konec teh litanij 3. ekspr., z rodilnikom velika množina: litanije kletvic, obtožb
  3.      lívnica  -e ž () livarna: livnica črk, topov
  4.      lízniti  -em dov.) redko 1. potegniti z jezikom po čem: telička ga je liznila po roki 2. nepreh., knjiž. švigniti, zaplapolati: tu in tam je še liznil plamen
  5.      ljubávnica  -e ž () zastar. ljubica, ljubimka: ena izmed kraljevih ljubavnic
  6.      ljubávnik  -a m () zastar. ljubimec, ljubček: ljubavnik njegove žene
  7.      ljubezčanje  -a s () knjiž., redko ljubimkanje, flirtanje: to je samo ljubezničanje, ne ljubezen
  8.      ljubezčenje  -a s () knjiž. ljubimkanje, flirtanje: njeno ljubezničenje je zdaj končano / nagajivo ljubezničenje
  9.      ljubezčiti  -im nedov.) knjiž. ljubimkati, flirtati: fant ljubezniči s sosedovo hčerjo; na plesu je ljubezničil s svojo plesalko
  10.      ljubezv  -a -o prid., ljubezvejši ( í) 1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta tovariš je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal // ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu // ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim 2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice 3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja 4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke ljubezvo 1. prislov od ljubezniv: zelo ljubeznivo govori z njim; ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga; ljubeznivo mu je vse razložil; ljubeznivo krotek pogled 2. v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje: ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal / elipt., kot vljudnostna fraza res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali
  11.      ljubezvost  -i ž (í) lastnost, značilnost ljubeznivega človeka: odlikuje ga poštenost in ljubeznivost / ljubeznivost nasmeha, značaja; ganila ga je ljubeznivost sprejema // ljubeznivo vedenje, ravnanje: pozdravila ga je z največjo ljubeznivostjo; narejena ljubeznivost; poklicna ljubeznivost prodajalk / ekspr. kar topi se od ljubeznivosti / šepetaje ji pripoveduje ljubeznivosti; ekspr. obsipati koga z ljubeznivostmi
  12.      ljubosúmnica  -e ž () ekspr. ljubosumna ženska: ljubosumneži in ljubosumnice
  13.      ljubosúmnik  -a m () star. ljubosumen človek: strast je gnala ljubosumnika v zločin
  14.      ljubóvnik  -a m (ọ̑) zastar. ljubimec, ljubček: ljubovnik gre k dekletu; ljubovnik njegove žene
  15.      ljudomŕznik  -a m () knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: postati ljudomrznik; čemeren ljudomrznik
  16.      ljudomŕzništvo  -a s () knjiž. mržnja do ljudi in ogibanje njihove družbe: ljudomrzništvo glavnega junaka v drami
  17.      lobôdnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline z zelo drobnimi zelenkastimi ali rdečkastimi cveti, navadno s cvetnim vencem, Chenopodiaceae
  18.      ločílnik  -a m () knjiž. priprava, ki kaj loči, ločuje: dati mešanico v ločilnik ♦ elektr. priprava za prekinitev tokokroga pri zelo majhnem toku
  19.      lóčnica  -e ž (ọ̑) žel. signalni znak, vložen med tiroma pri kretnici, za označevanje meje, od katere je vožnja po obeh tirih hkrati možna: prepričati se, da so vozila znotraj ločnic
  20.      ločca  tudi lóčnica -e ž (í; ọ̑) knjiž. meja: Slovenci na obeh straneh politične ločnice / reka je bila ločnica med pokrajinama / ločnica med bogatimi in revnimi je tam izrazita / črta ločnica; meja ločnica ∙ težko je potegniti ločnico med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemugeogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; gozd. gozdna ločnica višina, do katere sega strnjen gozd
  21.      logaritmóvnik  -a m (ọ̑) mat. logaritemske tablice: kupiti logaritmovnik
  22.      logárnica  -e ž () hiša za logarja: samotna logarnica
  23.      lojeca  -e ž (í) knjiž., redko lojena sveča: prižgati lojenico
  24.      lójnica  -e ž (ọ̑) anat. kožna žleza, ki izloča loj: izloček lojnic; gnojno vnetje lojnice / žleze lojnice in znojnice
  25.      lójtrnica  -e ž (ọ̑) 1. lestvi podobna priprava na strani voza: pritrditi lojtrnice; sedel je zgrbljeno in se držal za lojtrnico 2. mn., nar. lojtrski voz, lojtrnik: peljati se z lojtrnicami

   3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA