Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (3.151-3.175)


  1.      listóvnik  -a m (ọ̑) zastar. kartoteka: urejevati listovnik ♪
  2.      litaníje  -níj ž mn. (ȋ) 1. rel. molitev iz vzklikov in refrenov, ki jih izmenoma izgovarjajo duhovnik in verniki: moliti litanije / iti k litanijam k popoldanskemu cerkvenemu opravilu; pren., ekspr. če bi hotel vse našteti, bi bile dolge litanije 2. ekspr. dolgo trajajoče, dolgočasno grajanje, tožbe: spet moram poslušati stare litanije o njegovih težavah; kdaj bo konec teh litanij 3. ekspr., z rodilnikom velika množina: litanije kletvic, obtožb ♪
  3.      lívnica  -e ž (ȋ) livarna: livnica črk, topov ♪
  4.      lízniti  -em dov. (í ȋ) redko 1. potegniti z jezikom po čem: telička ga je liznila po roki 2. nepreh., knjiž. švigniti, zaplapolati: tu in tam je še liznil plamen ♪
  5.      ljubávnica  -e ž (ȃ) zastar. ljubica, ljubimka: ena izmed kraljevih ljubavnic ♪
  6.      ljubávnik  -a m (ȃ) zastar. ljubimec, ljubček: ljubavnik njegove žene ♪
  7.      ljubezníčanje  -a s (ȋ) knjiž., redko ljubimkanje, flirtanje: to je samo ljubezničanje, ne ljubezen ♪
  8.      ljubezníčenje  -a s (ȋ) knjiž. ljubimkanje, flirtanje: njeno ljubezničenje je zdaj končano / nagajivo ljubezničenje ♪
  9.      ljubezníčiti  -im nedov. (í ȋ) knjiž. ljubimkati, flirtati: fant ljubezniči s sosedovo hčerjo; na plesu je ljubezničil s svojo plesalko ♪
  10.      ljubeznív  -a -o prid., ljubeznívejši (ȋ í) 1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta tovariš je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal // ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu // ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim 2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice 3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja 4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke ljubeznívo 1. prislov od ljubezniv: zelo ljubeznivo govori z njim; ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga; ljubeznivo mu je vse razložil; ljubeznivo krotek pogled 2. v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje: ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal / elipt., kot vljudnostna fraza res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali ♪
  11.      ljubeznívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ljubeznivega človeka: odlikuje ga poštenost in ljubeznivost / ljubeznivost nasmeha, značaja; ganila ga je ljubeznivost sprejema // ljubeznivo vedenje, ravnanje: pozdravila ga je z največjo ljubeznivostjo; narejena ljubeznivost; poklicna ljubeznivost prodajalk / ekspr. kar topi se od ljubeznivosti / šepetaje ji pripoveduje ljubeznivosti; ekspr. obsipati koga z ljubeznivostmi ♪
  12.      ljubosúmnica  -e ž (ȗ) ekspr. ljubosumna ženska: ljubosumneži in ljubosumnice ♪
  13.      ljubosúmnik  -a m (ȗ) star. ljubosumen človek: strast je gnala ljubosumnika v zločin ♪
  14.      ljubóvnik  -a m (ọ̑) zastar. ljubimec, ljubček: ljubovnik gre k dekletu; ljubovnik njegove žene ♪
  15.      ljudomŕznik  -a m (ȓ) knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: postati ljudomrznik; čemeren ljudomrznik ♪
  16.      ljudomŕzništvo  -a s (ȓ) knjiž. mržnja do ljudi in ogibanje njihove družbe: ljudomrzništvo glavnega junaka v drami ♪
  17.      lobôdnica  -e ž (ȏ) nav. mn., bot. rastline z zelo drobnimi zelenkastimi ali rdečkastimi cveti, navadno s cvetnim vencem, Chenopodiaceae ♪
  18.      ločílnik  -a m (ȋ) knjiž. priprava, ki kaj loči, ločuje: dati mešanico v ločilnik ♦ elektr. priprava za prekinitev tokokroga pri zelo majhnem toku ♪
  19.      lóčnica  -e ž (ọ̑) žel. signalni znak, vložen med tiroma pri kretnici, za označevanje meje, od katere je vožnja po obeh tirih hkrati možna: prepričati se, da so vozila znotraj ločnic ♪
  20.      ločníca  tudi lóčnica -e ž (í; ọ̑) knjiž. meja: Slovenci na obeh straneh politične ločnice / reka je bila ločnica med pokrajinama / ločnica med bogatimi in revnimi je tam izrazita / črta ločnica; meja ločnica ∙ težko je potegniti ločnico med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu ♦ geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; gozd. gozdna ločnica višina, do katere sega strnjen gozd ♪
  21.      logaritmóvnik  -a m (ọ̑) mat. logaritemske tablice: kupiti logaritmovnik ♪
  22.      logárnica  -e ž (ȃ) hiša za logarja: samotna logarnica ♪
  23.      lojeníca  -e ž (í) knjiž., redko lojena sveča: prižgati lojenico ♪
  24.      lójnica  -e ž (ọ̑) anat. kožna žleza, ki izloča loj: izloček lojnic; gnojno vnetje lojnice / žleze lojnice in znojnice ♪
  25.      lójtrnica  -e ž (ọ̑) 1. lestvi podobna priprava na strani voza: pritrditi lojtrnice; sedel je zgrbljeno in se držal za lojtrnico 2. mn., nar. lojtrski voz, lojtrnik: peljati se z lojtrnicami ♪

   3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA