Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (30.851-30.875)



  1.      nóhten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na noht: nohtna površina / nohtna krtača, pilica ♦ anat. nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nohtna kožica kožica ob spodnjem robu nohta; nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht
  2.      nój  -a tudi nòj nôja m (ọ̑; ó) velika afriška ptica z dolgimi močnimi nogami, ki ne more letati: jata nojev ∙ ekspr. tišči glavo v pesek kot noj noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njozool. ameriški noj noju podobna južnoameriška ptica; nandu
  3.      nójev  tudi nôjev -a -o (ọ̑; ó) pridevnik od noj: nojevo jajce; klobuk z nojevim peresom
  4.      nójevski  tudi nôjevski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na noje: nojevska farma // ekspr. ki noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo: nojevska politika, taktika
  5.      nokôta  in nokóta -e ž (ó; ọ̑) bot. travniška rastlina s pernatimi listi in metuljastimi cveti v socvetjih, Lotus: močvirska, navadna nokota
  6.      noktúrno  -a m () muz. krajša skladba liričnega, otožnega značaja, navadno klavirska: zaigrati nokturno; Chopinovi nokturni
  7.      nomád  -a m () nav. mn. 1. pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj: nomadi so odgnali svoje črede proti jugu; selitve nomadov / pastirski nomadi // kdor se seli iz kraja v kraj: beduini, cigani so nomadi; nomadi in poljedelci 2. publ., navadno s prilastkom kdor pogosto potuje, se seli iz kraja v kraj: monterji, trgovski potniki in drugi sodobni nomadi / motorizirani, turistični nomadi
  8.      nomádstvo  -a s () 1. gospodarska dejavnost, način življenja nomadov: v nekaterih afriških deželah je nomadstvo še precej pogosto / gorsko pašništvo se je omejilo na poletno nomadstvo 2. publ. pogosto preseljevanje, popotovanje: naveličal sem se nomadstva / motorizirano, počitniško nomadstvo
  9.      nomenklatúra  -e ž () navadno s prilastkom sistematično urejen skupek imen, nazivov za predmete kake znanosti, stroke, delovnega področja: botanična, kemijska nomenklatura; mednarodna nomenklatura; nomenklatura artiklov, izdelkov / nomenklatura poklicev // knjiga, delo s takim skupkom: izdati, pregledati nomenklaturo / nova izdaja nomenklature poštnih storitev ● knjiž., redko v svoji razpravi uporablja zastarelo nomenklaturo terminologijo, izrazjebiol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; geod. nomenklatura topografske karte znak, številka za določitev, označitev topografske karte določenega področja
  10.      nominácija  -e ž (á) v ameriškem okolju imenovanje, določitev (uradnega) kandidata stranke: prizadevati si za nominacijo / nominacija za predsedniškega kandidata // imenovanje, določitev kandidata sploh: iz protesta je zavrnil nominacijo za oskarja
  11.      nominála  -e ž () filat. v denarni enoti izražena vrednost, navedena na znamki: znamka z nominalo en dinar
  12.      nominálen  -lna -o prid. () 1. publ. ki je kaj samo glede na pravno, uradno stanje: nominalni in idejni avtor; ostal je le še nominalni šef države / nominalna in stvarna enakopravnost / aktivni in nominalni člani 2. lingv. nanašajoč se na samostalniške in pridevniške besede: nominalni stil; njegovi stavki so največkrat nominalni / nominalna funkcija besede / nominalna deklinacija imenska sklanjatev 3. ekon. izražen v denarnem znesku: nominalni osebni dohodek; nominalni stroški / nominalno povečanje proizvodnje ◊ elektr. nominalna napetost nazivna napetost; fin. nominalna vrednost v denarni enoti izražena vrednost, navedena na denarju, vrednostnih papirjih; strojn. nominalna mera imenska mera; voj. nominalna atomska bomba atomska bomba, katere eksplozijska moč je enakovredna moči eksplozije 20.000 ton trinitrotoluola nominálno prisl.: nominalno povečati dohodek; on je predsednik samo še nominalno
  13.      nominalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na nominaliste ali nominalizem: nominalistični nazor ◊ soc. nominalistično pojmovanje družbe pojmovanje, da je družba samo vsota vseh posameznikov, članov
  14.      nominalízem  -zma m () filoz. srednjeveška filozofska smer, ki trdi, da so splošni pojmi le besede: nominalizem, konceptualizem in realizem
  15.      nóminativ  -a m (ọ̑) lingv. prvi sklon, imenovalnik: nominativ duala; nominativ in akuzativ
  16.      nómos 1 in nóm -a m (ọ̑) pri starih Grkih obredna pesem v čast bogu Apolonu: peti nomose / ritmični nomos ◊ lit. urejena kompozicijska sorazmernost delov in celote umetniškega dela
  17.      nóna 1 -e ž (ọ̑) muz. interval v obsegu devetih diatoničnih stopenj: zaigrati nono // deveta diatonična stopnja glede na dani ton
  18.      nónkonformíst  -a m (ọ̑-) knjiž. kdor odklanja družbene ali skupinske norme in jih ne upošteva kljub osebnim težavam, škodi: veliki možje so večinoma nonkonformisti
  19.      nónkonformístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) knjiž. ki odklanja družbene ali skupinske norme in jih ne upošteva kljub osebnim težavam, škodi: nonkonformističen kritik / zastopati nonkonformistično stališče
  20.      nónkonformízem  -zma m (ọ̑-) knjiž. odklanjanje in neupoštevanje družbenih ali skupinskih norm kljub osebnim težavam, škodi: imel je težave zaradi svojega nonkonformizma
  21.      nonparej  tudi nonpareille -a [-réj] m (ẹ̑) tisk. tiskarska črka, po velikosti med perlom in kolonelom: v tem slovarju so kvalifikatorji natisnjeni v nonpareju / ležeči, polkrepki nonparej
  22.      nón plús últra  prisl. (ọ̑--) knjiž., zapostavljeni prilastek v pravem pomenu besede, v najvišji stopnji: to je restavracija non plus ultra
  23.      nónsens  -a m (ọ̑) knjiž., navadno v povedni rabi nesmisel, neumnost: tak postopek je nonsens; to je nonsens
  24.      nónstòp  in nón stòp -ôpa m (ọ̑- ọ̑-) 1. poslovanje v trgovinah, delavnicah brez opoldanskega odmora: vpeljati nonstop 2. šport. zadnji trening pred tekmovanjem v smuku: nastopiti na nonstopu; neskl. pril.: nonstop trgovina; nonstop poslovanje; prisl.: trgovina posluje nonstop; odprto (je) nonstop / ekspr. teleprinterji so delali nonstop podnevi in ponoči
  25.      nonšalánsa  in nonšalánca -e ž () knjiž. 1. sproščenost, neprisiljenost: elegantna, izbrana, velemestna nonšalansa / prizor je odigral z nonšalanso 2. ravnodušnost, brezbrižnost: minevanje ljubezni zaradi nonšalanse

   30.726 30.751 30.776 30.801 30.826 30.851 30.876 30.901 30.926 30.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA