Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (30.726-30.750)


  1.      nèzaslúžen  -a -o prid. (ȅ-ú) 1. ki ni zaslužen: nezaslužen dobiček; nezasluženo plačilo 2. ki ga kdo ne zasluži, ga ni vreden: nezaslužena pohvala, slava; nezasluženo priznanje, spoštovanje / ekspr. zadelo ga je nezasluženo trpljenje nèzaslúženo prisl.: nezasluženo zmagati ♪
  2.      nèzaspán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni zaspan: ne grem spat, sem spočit in nezaspan ♪
  3.      nèzastáran  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni zastaran: nezastarana pravica / nezastarani zločini ♪
  4.      nèzastekljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni zastekljen: nezastekljena okna ♪
  5.      nèzastrážen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni zastražen: odprt in nezastražen vhod / ujetniki so bili za kratek čas nezastraženi ♪
  6.      nèzastŕt  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni zastrt: nezastrto okno / z oblaki nezastrto, jasno nebo / pogled na hribe je bil kljub novim stavbam nezastrt / knjiž. v povesti izpoveduje pisatelj svojo nezastrto človečnost ♪
  7.      nèzaščíten  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zaščiten: najemniki so bili nezaščiteni / pred mrazom nezaščitene rastline so pozeble nezavarovane / nezaščiten vhod v trdnjavo nezavarovan ♦ lov. nezaščitena divjad ♪
  8.      nèzaúpen  -pna -o prid. (ȅ-ū) nezaupljiv: tvoj brat je zelo nezaupen človek; čedalje bolj nezaupen postaja do nje / če bi vedel, koliko je že narejenega, ne bi bil več tako nezaupen ne bi več dvomil / opazil je njegov nezaupni pogled boječi, preplašeni nèzaúpno prisl.: nezaupno mu je pogledal v obraz ♪
  9.      nèzaupljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni zaupljiv: nezaupljiv človek; zelo nezaupljiva je do sosedov / pogledal ga je z nezaupljivim pogledom nèzaupljívo prisl.: nezaupljivo gledati; na vprašanja je odgovarjal nekoliko nezaupljivo ♪
  10.      nèzaupljívec  -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nezaupljiv človek: nikomur ne zaupa, velik nezaupljivec je / ne da se prepričati, ta nezaupljivec ♪
  11.      nèzaupljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja ♪
  12.      nèzavarován  in nèzavárovan -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-á) ki ni zavarovan: pred mrazom nezavarovane rastline so pozeble / nezavarovani kovinski deli / socialno nezavarovane osebe / nezavarovani železniški prehod železniški prehod brez zapornic ● okna je čistil nezavarovan ne da bi bil privezan ◊ alp. nezavarovani plezalec plezalec, ki pri plezanju ni navezan; nezavarovana pot, steza pot, steza brez klinov in žičnih vrvi; zool. nezavarovane živali živali, ki nimajo bodic, žela, strupenih žlez za obrambo ♪
  13.      nèzavarovánost  in nèzavárovanost -i ž (ȅ-á; ȅ-á) stanje nezavarovanega: nezavarovanost pred mrazom / zaradi nezavarovanosti železniških prehodov je bilo že veliko nesreč ♪
  14.      nèzavédanje  -a s (ȅ-ẹ́) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od zavedanja: gre za nezavedanje problemov, napak / pogrezniti se v nezavedanje; to je storil v stanju globokega nezavedanja samega sebe ♪
  15.      nèzavéden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki mu manjka zavednosti: narodno, politično nezavedni državljani; nezaveden Slovenec 2. ki se ga kdo ne zaveda: s svojo nezavedno ljubeznivostjo jih je pridobila; nezavedno sovraštvo / ima nezaveden strah pred vodo 3. knjiž. ki ni zavesten, ni hoten: nezavedni gibi; nezavedna laž, prevara ● zastar. nezavedna se je zgrudila po tleh nezavestna nèzavédno prisl.: nezavedno ga je iskala z očmi; to je naredil nezavedno ♪
  16.      nèzavédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) 1. lastnost nezavednega človeka: narodna, politična nezavednost / njena dobrota je bila zaradi nezavednosti še bolj privlačna / knjiž. v svoji nezavednosti mu je zaupal naivnosti 2. zastar. nezavest: zdramiti se iz nezavednosti; bolnik je še vedno v nezavednosti ♪
  17.      nèzavést  -i ž (ȅ-ẹ̑) 1. stanje brez zavesti, zavedanja: kratkotrajna nezavest / zbuditi se iz nezavesti; biti, ležati v nezavesti; pog. pasti v nezavest omedleti / globoka nezavest // ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nezavesti izraža visoko stopnjo: smejati se do nezavesti; pijan, utrujen je do nezavesti 2. knjiž., redko podzavest: osebna nezavest vsebuje doživljaje, ki so bili nekoč zavestni, a smo jih kasneje zatrli in pozabili ♪
  18.      nèzavésten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah 3. knjiž., redko podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja nèzavéstno prisl.: tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo ♪
  19.      nèzavidljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki ni zavidljiv: imeti precej nezavidljivo delo // težaven, mučen: znašel se je v resnično nezavidljivem položaju / njegovo zdravstveno stanje je nezavidljivo slabo ♪
  20.      nèzavzét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni zavzet, ni osvojen: nezavzeta trdnjava / še nezavzeti vrhovi // ki mu manjka zavzetosti za kaj: ravnodušen, nezavzet bralec najbrž ne bo opazil teh odtenkov sloga ♪
  21.      nèzavzéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki se ne da zavzeti, osvojiti: nezavzetna postojanka, trdnjava; spoznali so, da je mesto nezavzetno / visoki, nezavzetni vrhovi ♪
  22.      nèzazídan  -a -o prid. (ȅ-í) ki ni zazidan: zazidana in nezazidana zemljišča ♪
  23.      nèzaznamován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni zaznamovan, ni označen: nezaznamovani predmeti / vzpenjali so se po strmi, nezaznamovani poti ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih ♪
  24.      nèzaznáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni zaznaven, ni opazen: nezaznaven nasmešek; prehod med morjem in nebom je bil skoraj nezaznaven; nezaznavne spremembe / tresljaji motorja so bili nezaznavni / knjiž., ekspr.: vse je trajalo le nezaznaven hip kratek; ločil je nezaznavne odtenke barv zelo majhne nèzaznávno prisl.: ure so nezaznavno minevale ♪
  25.      nèzaželèn  tudi nèzaželjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni zaželen, ni dobrodošel: prišlo je tudi nekaj nezaželenih gostov; rodila je nezaželenega otroka; čutil je, da je v družbi nezaželen / nezaželeni pojavi v književnosti; evfem. ima zelo nezaželene lastnosti slabe 2. knjiž. neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nezaželene roke; pri kraji jih je opazilo nezaželeno oko // evfem. neprijeten: iz pogovora se je razvil nezaželen spor; bolezen mu je pustila nezaželene posledice ♪

   30.601 30.626 30.651 30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801 30.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA