Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (3.051-3.075)



  1.      lastnski  -a -o prid. () nanašajoč se na lastnino: a) sprememba lastninskih odnosov, razmerij / lastninski čut b) lastninski dohodek ◊ jur. lastninski delež delež, ki pripada posameznemu solastniku; lastninska pravica pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje; lastninska tožba tožba za priznanje lastninske pravice; lastninsko pravo pravo, ki ureja lastninska razmerja
  2.      lastški  -a -o prid. () nanašajoč se na lastnike, lastništvo ali lastnino: imeti močen lastniški čut / lastniški odnosi / lastniški spori ♦ zgod. lastniška cerkev v srednjem veku cerkev, ki je privatna last fevdalca
  3.      lastštvo  -a s () pojav ali dejstvo, da je kdo lastnik: lastništvo monopolov nad atomsko energijo na svetu; spor zaradi lastništva; država je razglasila lastništvo nad osvojeno deželo / ekspr. prevzela ga je želja po lastništvu nad njo // pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastništva / privatno, zadružno lastništvo
  4.      latánija  -e ž (á) bot. palma z zelo velikimi listi, po izvoru iz južne Kitajske, Livistona chinensis: gaji latanij / gojiti latanijo v rastlinjaku
  5.      latérnica  tudi latêrnica -e ž (ẹ̑; ) manjšalnica od latérna: svetiti si z laternico
  6.      latínica  -e ž () pisava starih Rimljanov in vsaka pisava, ki se je razvila iz nje: uporabljati latinico; latinica in cirilica
  7.      latist  -a m () strokovnjak za latinski jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
  8.      latizem  -zma m () lingv. element latinščine v kakem drugem jeziku: latinizmi v francoskih tekstih
  9.      latinizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj latinsko, rimsko: Rimljani so to provinco latinizirali latinizíran -a -o: latinizirani priimki v srednjem veku
  10.      látnica  -e ž () redko lata: trhla latnica se je zlomila pod težo snopov / razmajane latnice v plotu
  11.      látnik  -a m () ogrodje (iz lat, letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: trta se vzpenja po latniku; latnik za marelice, vrtnice / sedeti pod latnikom; gost, senčnat latnik
  12.      látovnik  -a m (á) redko latnik
  13.      lazna  -e ž () knjiž. manjše živali, ki lezejo: črvi in druga laznina
  14.      lažk  -a m (í) star. lažnivec: kdor to trdi, je lažnik
  15.      lažv  -a -o prid. ( í) 1. ki (rad) laže: lažniv otrok; vem, da je lažniva / ekspr. lažniv jezik / ekspr. kakšen lažnivi kljukec si // ki vsebuje laž, neresnico: lažnive besede; lažnive izpovedi prič; širiti lažnive vesti 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam; lažen: njegov patriotizem je lažniv; lažniva morala, prijaznost // star. ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažnivi prijatelji lažvo prisl.: lažnivo govoriti; lažnivo idilični časi
  16.      lažvček  -čka m () ekspr. manjšalnica od lažnivec: tole pa ni res, ti lažnivček
  17.      lažvec  -vca m () kdor (rad) laže: ne verjemi mu, lažnivec je / kot psovka molči, lažnivec
  18.      lažvka  -e ž () ženska, ki (rada) laže: ne verjamem ji, ker je lažnivka
  19.      lažvost  -i ž (í) lastnost, značilnost lažnivega človeka: končno je spoznal lažnivost teh ljudi / boj proti lažnivosti / ekspr. lažnivost sreče lažnost
  20.      léčnik  -a m (ẹ̑) zastar. zdravnik: poklicati lečnika k bolniku
  21.      ledeca  -e ž (í) 1. shramba, stavba za led: voziti led v ledenico; streslo ga je, kot bi bil v ledenici // nekdaj manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil: pod stopnicami je stala stara ledenica / nar. dati meso v ledenico v hladilnik 2. geogr. kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta: planota s prepadi in ledenicami 3. ekspr. ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru: piti ledenico ● ekspr. moja soba je prava ledenica v njej je zelo mrzlo
  22.      ledek  -a m (í) iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol: ledenik se topi; alpinisti prečkajo ledenik; snežišča in ledeniki / dolinski, gorski ledeniki ♦ geogr. čelo ledenika spodnji konec
  23.      ledeški  -a -o prid. () nanašajoč se na ledenik: ledeniške razpoke; ledeniško delovanje / obširen ledeniški svet ♦ alp. ledeniške dereze dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; ledeniški potok potok, ki teče izpod ledenika; ledeniška dolina dolina, ki jo je izoblikoval ledenik; ledeniško jezero jezero, nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik
  24.      ledeti  -ím nedov. ( í) 1. knjiž., redko spreminjati v led: ledeniti tekočino; pren., ekspr. nečloveške razmere so mu začele ledeniti srce in čustva 2. ekspr. delati kaj zelo hladno, mrzlo: oster veter mu ledeni roke 3. ekspr., v zvezi s kri, srce povzročati velik strah, grozo: kriki mu ledenijo kri; strašni prizori so ji ledenili srce ledeti se redko ledeneti: kri se mu je ledenila po žilah ledenèč -éča -e: kri ledeneče vpitje
  25.      lédnica  -e ž (ẹ̑) anat. ploščata parna kost medenice za oporo črevesja; črevnica: lednica in sednica

   2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA