Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (29.814-29.838)



  1.      nèodpŕt  -a -o prid. (-) ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti ◊ gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično
  2.      nèodrásel  -sla -o tudi nèodrástel -tla -o [ǝ] prid. (-á) ki ni odrasel: neodrasel fant; neodrasla žival
  3.      nèodréšen  -a -o prid. (-ẹ́) 1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo 2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji
  4.      nèodstavljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da, ne sme odstaviti, odpustiti: sodniki so bili neodstavljivi
  5.      nèodstranljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da odstraniti: neodstranljive ovire / neodstranljiv smrad
  6.      nèodsvojljív  -a -o prid. (- -í) jur. ki se ne sme odsvojiti: neodsvojljive dobrine; neodsvojljiva lastnina
  7.      nèodvísen  -sna -o prid. (-) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje
  8.      nèodvísnež  -a m (-) ekspr. neodvisen človek: je velik neodvisnež / kot neodvisnež se ni pridružil nobeni stranki
  9.      nèodvrnljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da odvrniti, preprečiti: neodvrnljiva nesreča / neodvrnljiva smrt, usoda; sam.: njegove oči so izražale pričakovanje nečesa hudega, neodvrnljivega
  10.      nèodžéjan  -a -o prid. (-ẹ̑) ki se ni odžejal: lačna in neodžejana živina ∙ knjiž. pisatelj prikazuje lik zrele, a neodžejane ženske (spolno) nezadovoljene
  11.      néofašístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neofašiste ali neofašizem: neofašistična organizacija, skupina / neofašistične demonstracije
  12.      néofašízem  -zma m (ẹ̑-) v nekaterih deželah gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni: neofašizem in neonacizem
  13.      nèoficiálen  -lna -o prid. (-) publ. neuraden: neoficialni del sprejema / nekaj časa je bil tudi neoficialni dramaturg v gledališču / neoficialen razgovor
  14.      nèogíben  -bna -o prid. (-) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni
  15.      nèogíbnost  -i ž (-) raba narašča neizogibnost, neizbežnost: zavedali so se neogibnosti vojne / poučiti delavce o neogibnosti delovne discipline / knjiž. umetnikovo ustvarjanje nastaja iz notranje neogibnosti nujnosti, potrebe
  16.      nèogróžen  -a -o tudi nèogrožèn -êna -o prid. (-ọ̄; - -é) ki ni ogrožen: ti kraji so bili med vojno neogroženi; zdravstveno neogroženi učenci
  17.      néokapitalístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neokapitalizem: neokapitalistični razvoj / neokapitalistično podjetje
  18.      néokapitalízem  -zma m (ẹ̑-) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem
  19.      néoklasicízem  -zma m (ẹ̑-) um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni
  20.      nèokléščen  -a -o prid. (-ẹ̄) ki ni okleščen: neokleščeno drevo / neokleščena veja; pren., ekspr. fant je še precej neokleščen
  21.      nèokován  -a -o prid. (-á) ki ni okovan: neokovan voz; v hribe je hodil z neokovano palico
  22.      nèokrašèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni okrašen: zapuščen, neokrašen grob; neokrašena okna
  23.      nèokréten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) raba peša okoren, neroden: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki ∙ ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv
  24.      nèokŕnjen  -a -o prid. (-) ki ni okrnjen: članek je izšel neokrnjen / knjiž.: neokrnjene pravice; neokrnjeno delovanje društva
  25.      nèokŕnjenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neokrnjenega: neokrnjenost članka / knjiž. neokrnjenost pravic / knjiž. braniti ozemeljsko neokrnjenost države

   29.689 29.714 29.739 29.764 29.789 29.814 29.839 29.864 29.889 29.914  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA