Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (29.726-29.750)



  1.      nènarávnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nenaravnega: zaradi nenaravnosti okolja mu življenje tam ni ugajalo / nenaravnost vedenja; očitali so mu nenaravnost jezika in sloga
  2.      nènarejèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni narejen: trpel je zaradi narejenih in nenarejenih krivic / veselje ob njegovem prihodu je bilo nenarejeno resnično, iskreno
  3.      nènarejênost  -i ž (-é) knjiž. naravnost, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost
  4.      nènároden  -dna -o prid. (-á) ki ni naroden: zagovarjal je nenarodne koristi; nenarodno stališče, vedenje / nenarodna država
  5.      nènaséljen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni naseljen: nenaseljeni kraji; otok je nenaseljen / nenaseljeni bloki
  6.      nènasíčen  -a -o prid. (-) knjiž., redko lačen: neprespani in nenasičeni vojaki ◊ kem. nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi; nenasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov lahko raztaplja; teh. nenasičena barva
  7.      nènasílen  -lna -o prid. (-) ki ni nasilen: nenasilen človek / ukrepi morajo biti premišljeni in nenasilni
  8.      nènasílje  -a s (-) publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja: zagovornik nenasilja; širiti ideje o nenasilju
  9.      nènasíten  -tna -o prid. (-) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek
  10.      nènasítnež  -a m (-) ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje
  11.      nènaspán  -a -o prid. (-á) ki ni naspan: nesrečo je povzročil nenaspan voznik; zbudil se je utrujen in nenaspan / nenaspane oči
  12.      nènatánčen  -čna -o prid. (-) ki ni natančen: pri delu je precej nenatančen / stari merilni instrumenti so nenatančni / nenatančna preiskava; nenatančno izražanje / nenatančni podatki nènatánčno prisl.: nenatančno določena dolžina
  13.      nènatísnjen  -a -o prid. (-) ki ni natisnjen: nenatisnjena zbirka pesmi
  14.      nènaváden  -dna -o prid. (-) 1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje nènavádno prisl.: nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega
  15.      nènavézan  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni navezan: rada bi ostala nenavezana nanj ♦ alp. plezali so nenavezani
  16.      nènavzóč  tudi nènavzòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) ki ni navzoč: razpravljali so tudi o stanovanjskih problemih nenavzočih oseb / knjiž. sedela je med njimi zamišljena, nenavzoča
  17.      nènavzóčnost  -i ž (-ọ́) dejstvo, da kdo ni navzoč: sklep so sprejeli kljub nenavzočnosti nekaterih članov / knjiž. govorila je z nekakšno nenavzočnostjo
  18.      nènazóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni nazoren: nenazorne predstave; njegovo izražanje je nenazorno
  19.      nènegován  -a -o prid. (-á) ki ni negovan: nenegovani otroci / ima nenegovane lase / za hišo se je razprostiral nenegovan gozd
  20.      nènehajóč  tudi nènehajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. nenehen, neprestan: nenehajoč boj proti boleznim; živel je v nenehajočem strahu pred smrtjo
  21.      nenéhen  -hna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: nenehen boj za pravico; živela je v nenehnem strahu; delajo v nenehnem trušču; nenehna bolečina; biti v nenehni napetosti, pripravljenosti 2. ekspr. pogost, pogosten: nenehni napadi kašlja; nezadovoljstvo delavcev je povzročalo nenehne stavke nenéhno prisl.: nenehno se jezi nad njim; kupna moč nenehno narašča; nenehno preteča nevarnost
  22.      Nènémec  in nènémec -mca m (-ẹ́) kdor ni Nemec: čeprav je bila po rodu Nemka, se je poročila z Nenemcem
  23.      nènémški  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni nemški: nenemški jeziki, narodi; nenemške dežele
  24.      nèneváren  -rna -o prid. (-ā) ki ni nevaren: vozili so se po mirni, nenevarni reki; smučal se je samo po nenevarnih strminah / to so za družbo nenevarni pojavi / nenevaren človek, sovražnik / na tekmi je dobil majhno, nenevarno rano ♦ med. nenevarna novotvorba
  25.      nènéžen  -žna -o prid. (-ẹ̄) ki mu manjka nežnosti: že od rane mladosti je morala živeti ob nenežnem moškem / ekspr. njena nenežna veselost mu ni ugajala nènéžno prisl.: s svojimi živalmi je ravnal zelo nenežno

   29.601 29.626 29.651 29.676 29.701 29.726 29.751 29.776 29.801 29.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA