Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (29.726-29.750) 
- nènarávnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nenaravnega: zaradi nenaravnosti okolja mu življenje tam ni ugajalo / nenaravnost vedenja; očitali so mu nenaravnost jezika in sloga ♪
- nènarejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni narejen: trpel je zaradi narejenih in nenarejenih krivic / veselje ob njegovem prihodu je bilo nenarejeno resnično, iskreno ♪
- nènarejênost -i ž (ȅ-é) knjiž. naravnost, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost ♪
- nènároden -dna -o prid. (ȅ-á) ki ni naroden: zagovarjal je nenarodne koristi; nenarodno stališče, vedenje / nenarodna država ♪
- nènaséljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni naseljen: nenaseljeni kraji; otok je nenaseljen / nenaseljeni bloki ♪
- nènasíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž., redko lačen: neprespani in nenasičeni vojaki ◊ kem. nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi; nenasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov lahko raztaplja; teh. nenasičena barva ♪
- nènasílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni nasilen: nenasilen človek / ukrepi morajo biti premišljeni in nenasilni ♪
- nènasílje -a s (ȅ-ȋ) publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja: zagovornik nenasilja; širiti ideje o nenasilju ♪
- nènasíten -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek ♪
- nènasítnež -a m (ȅ-ȋ) ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje ♪
- nènaspán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni naspan: nesrečo je povzročil nenaspan voznik; zbudil se je utrujen in nenaspan / nenaspane oči ♪
- nènatánčen -čna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni natančen: pri delu je precej nenatančen / stari merilni instrumenti so nenatančni / nenatančna preiskava; nenatančno izražanje / nenatančni podatki nènatánčno prisl.: nenatančno določena dolžina ♪
- nènatísnjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni natisnjen: nenatisnjena zbirka pesmi ♪
- nènaváden -dna -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje nènavádno prisl.: nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega ♪
- nènavézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni navezan: rada bi ostala nenavezana nanj ♦ alp. plezali so nenavezani ♪
- nènavzóč tudi nènavzòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki ni navzoč: razpravljali so tudi o stanovanjskih problemih nenavzočih oseb / knjiž. sedela je med njimi zamišljena, nenavzoča ♪
- nènavzóčnost -i ž (ȅ-ọ́) dejstvo, da kdo ni navzoč: sklep so sprejeli kljub nenavzočnosti nekaterih članov / knjiž. govorila je z nekakšno nenavzočnostjo ♪
- nènazóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni nazoren: nenazorne predstave; njegovo izražanje je nenazorno ♪
- nènegován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni negovan: nenegovani otroci / ima nenegovane lase / za hišo se je razprostiral nenegovan gozd ♪
- nènehajóč tudi nènehajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. nenehen, neprestan: nenehajoč boj proti boleznim; živel je v nenehajočem strahu pred smrtjo ♪
- nenéhen -hna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: nenehen boj za pravico; živela je v nenehnem strahu; delajo v nenehnem trušču; nenehna bolečina; biti v nenehni napetosti, pripravljenosti 2. ekspr. pogost, pogosten: nenehni napadi kašlja; nezadovoljstvo delavcev je povzročalo nenehne stavke nenéhno prisl.: nenehno se jezi nad njim; kupna moč nenehno narašča; nenehno preteča nevarnost ♪
- Nènémec in nènémec -mca m (ȅ-ẹ́) kdor ni Nemec: čeprav je bila po rodu Nemka, se je poročila z Nenemcem ♪
- nènémški -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni nemški: nenemški jeziki, narodi; nenemške dežele ♪
- nèneváren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni nevaren: vozili so se po mirni, nenevarni reki; smučal se je samo po nenevarnih strminah / to so za družbo nenevarni pojavi / nenevaren človek, sovražnik / na tekmi je dobil majhno, nenevarno rano ♦ med. nenevarna novotvorba ♪
- nènéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki mu manjka nežnosti: že od rane mladosti je morala živeti ob nenežnem moškem / ekspr. njena nenežna veselost mu ni ugajala nènéžno prisl.: s svojimi živalmi je ravnal zelo nenežno ♪
29.601 29.626 29.651 29.676 29.701 29.726 29.751 29.776 29.801 29.826