Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (29.476-29.500)



  1.      nèizogíben  -bna -o prid. (-) ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja ∙ redko ti ukrepi so bili neizogibni nujni nèizogíbno prislov od neizogiben: neizogibno bližati se nesreči // ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno
  2.      nèizolíran  -a -o prid. (-) ki ni izoliran: neizolirani bolniki / neizolirana električna napeljava; proti hrupu neizolirana soba; toplotno, zvočno neizoliran
  3.      nèizpét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni izpet, ni končan: pesem je ostala neizpeta / zanimiva, še neizpeta melodija / knjiž. neizpeto hrepenenje
  4.      nèizpíljen  -a -o prid. (-) 1. ki ni izpiljen: neizpiljena konica 2. knjiž. neizoblikovan, neizdelan: neizpiljen, ohlapen slog / v romanu je še mnogo neizpiljenih mest
  5.      nèizpísan  -a -o prid. (-í) ki ni izpisan: pismo z neizpisanim datumom / imeti neizpisano pisavo
  6.      nèizpít  -a -o prid. (-) ki ni izpit: steklenica neizpitega vina / na mizi so bili neizpiti kozarci
  7.      nèizpláčan  -a -o prid. (-á) ki ni izplačan: neizplačan dolg / neizplačani dediči / neizplačan honorar
  8.      nèizpodbíten  -tna -o prid. (-) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati
  9.      nèizpólnjen  tudi nèspólnjen -a -o [n] prid. (-ọ́) ki ni izpolnjen: njegove želje so ostale neizpolnjene; neizpolnjeno pričakovanje / neizpolnjeni členi pogodbe / neizpolnjen obrazec / ekspr. prazno, neizpolnjeno življenje
  10.      nèizpolnjevánje  tudi nèspolnjevánje -a [n] s (-) kar je nasprotno, drugačno od izpolnjevanja: neizpolnjevanje dolžnosti, obveznosti, predpisov; neizpolnjevanje državnih sporazumov / publ. neizpolnjevanje pogojev razpisa
  11.      nèizpolnljív  -a -o [n] prid. (- -í) ki se ne da izpolniti: neizpolnljive želje / neizpolnljivi pogoji; ti ukazi so neizpolnljivi
  12.      nèizpovédan  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni izpovedan: neizpovedane želje / pesnik govori o svoji neizpovedani ljubezni / neizpovedano doživetje lepote
  13.      nèizprášan  tudi nèsprášan -a -o prid. (-á) ki ni izprašan: pri matematiki je bilo nekaj učencev še neizprašanih
  14.      nèizpríjen  tudi nèspríjen -a -o prid. (-) ekspr. ki ni izprijen: dobro, neizprijeno dekle
  15.      nèizprôsen  -sna -o prid. (-ó) 1. ki se ne da pregovoriti, preprositi: kljub prošnjam je ostal oče neizprosen // knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: neizprosen gospodar, sodnik 2. ekspr. ki od svojih zahtev, trditev ne odstopi: neizprosen nasprotnik, sovražnik / neizprosni predpisi, zakoni; neizprosno povelje // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizprosen boj / neizprosna doslednost, nujnost; neizprosna zakonitost dogajanja ● publ. problem so prikazali v neizprosni luči tako, kot je, brez olepševanja in prikrivanja nèizprôsno prisl.: neizprosno je razkrival njihove napake; neizprosno terjati, ukazovati; biti neizprosno odkrit zelo
  16.      nèizrábljen  -a -o prid. (-á) ki ni izrabljen: neizrabljeni krediti / na podstrešju je še precej neizrabljenega prostora / marsikje stojijo kmetijski stroji neizrabljeni / neizrabljene priložnosti / pri svojem delu išče še neizrabljene pesniške izraze nove, izvirne / stroj je še neizrabljen
  17.      nèizravnán  tudi nèzravnán -a -o prid. (-á) ki ni izravnan: neizravnana tla / neizravnana nasprotja so jo mučila / v letošnjem letu sta bila uvoz in izvoz neizravnana
  18.      nèizrázen  -zna -o prid. (-ā) 1. ki se ne da izraziti; neizrazljiv: imel je neizrazen občutek, da gre za pomembno stvar 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazna sreča, žalost; neizrazno veselje ga je zajelo 3. ki ničesar ne izraža; brezizrazen: imeti neizrazen glas; neizrazen pogled / arhitektonsko neizrazna ureditev prostorov neizrazita, medla nèizrázno prisl.: bila je neizrazno srečna; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj neizraznega
  19.      nèizrazít  -a -o prid. (-) ki ni izrazit: ima lep, vendar neizrazit obraz; neizrazite poteze / stvar neizrazite oblike / povprečen, neizrazit človek / njegova pesniška zbirka je neizrazita / nav. ekspr.: neizrazita bolečina; pokazal je neizrazito veselje ∙ iz sobe se je slišal neizrazit šum nedoločen, nejasen nèizrazíto prisl.: neizrazito igrati
  20.      nèizrazítost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizrazitega: neizrazitost potez na njegovem obrazu / barvna neizrazitost slike / pesniški zbirki so očitali neizrazitost
  21.      nèizrazljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja ● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen nèizrazljívo prisl.: bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega
  22.      nèizráznost  -i ž (-á) 1. neizrazljivost: neizraznost čustev, občutkov 2. brezizraznost: topost in neizraznost njenega obraza / kipi ga zaradi neizraznosti niso navdušili
  23.      nèizrážen  -a -o prid. (-) ki ni izražen, ni izrečen: med njima je vladalo tiho, neizraženo čustvo / mučil ga je neizražen dvom
  24.      neizrécen  -cna -o prid. (ẹ̄) knjiž. neizmeren, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu neizrécno prisl.: neizrecno si je želel te knjige; obiska je bil neizrecno vesel
  25.      nèizrečèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni izrečen: neizrečene besede / neizrečene misli

   29.351 29.376 29.401 29.426 29.451 29.476 29.501 29.526 29.551 29.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA