Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (29.401-29.425)


  1.      négo  in nego vez. (ẹ̑) 1. star. kakor a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš 2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen: ni ga mogoče videti nego ponoči 3. zastar., v protivnem priredju ampak: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj ♪
  2.      negóda  -e ž (ọ̑) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: ne more ti pomagati, saj je še prava negoda / kot psovka negoda negodna 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: druži se z izvržki in negodami ♪
  3.      negodè  -éta m (ȅ ẹ́) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: tak negode mi ne bo ugovarjal / kot psovka ne bulji vame, ti negode 2. star. ničvreden, malovreden človek: vedeli so, da je pretepač in negode ♪
  4.      negodè  -éta s (ȅ ẹ́) 1. slabš. nedorasel človek, navadno otrok: to negode bo še kaj pokvarilo / kot psovka negode negodno 2. star. ničvreden, malovreden človek: boj se tega negodeta ♪
  5.      nègóden  tudi nègôden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo / ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel // nedonošen: negoden otrok 2. star. neizoblikovan, neizdelan: pesem je še negodna ♪
  6.      negóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) slabš. ničvreden, malovreden: zahaja v družbo negodnih ljudi ♪
  7.      negódnež  -a m (ọ̑) 1. ekspr. nedorasel moški: doma so ostali samo negodneži / kot psovka spravi se odtod, negodnež 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: tam so se zbirali sleparji in drugi negodneži ♪
  8.      nègódnost  tudi nègôdnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost negodnega: negodnost mladičev / knjiž. moralna negodnost mehaniziranega sveta nezrelost ♪
  9.      negodovánje  -a s (ȃ) glagolnik od negodovati: dogodek je izzval, povzročil negodovanje pri večini ljudi; sprejeti kak ukrep z negodovanjem; glasno negodovanje; negodovanje občinstva; ekspr. vihar negodovanja se je polegel ♪
  10.      nègojèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni gojen: negojeno sadno drevje / star. negojeni lasje nenegovani ♪
  11.      nègospodáren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni gospodaren: negospodaren človek / negospodarna proizvodnja nègospodárno prisl.: negospodarno poslovati ♪
  12.      nègospodárski  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organi ♦ ekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih // negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja nègospodársko prisl.: negospodarsko izkoriščati gozdove ♪
  13.      nègospodárstvo  -a s (ȅ-ȃ) publ. negospodarske dejavnosti: naložbe v negospodarstvo; odnos med gospodarstvom in negospodarstvom / osebni dohodki v negospodarstvu ♪
  14.      nègospôski  -a -o prid. (ȅ-ó) ki ni gosposki: negosposki sloji / ekspr. njeno vedenje je prej negosposko kot gosposko ♪
  15.      negotínec  -nca m (ȋ) agr. vino iz okolice Negotina, navadno rdeče: steklenica negotinca ♪
  16.      nègotòv  -óva -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki ni gotov: negotov izid; negotova rešitev / podatki so precej negotovi; negotova znamenja nosečnosti / živeti v negotovih časih; njegov položaj je zelo negotov / njen glas je bil drhteč in negotov; bližal se je z negotovimi koraki; ima negotov nastop ∙ publ. bil je zelo previden, ker (si) je bil uspeha negotov ni bil prepričan o uspehu; bila je še vedno negotova, kaj naj stori ni vedela nègotóvo prisl.: negotovo hoditi, odgovoriti, priznati ♪
  17.      nègotóvost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost negotovega: negotovost položaja / med vojno so bili, živeli v negotovosti; mučna negotovost; občutek negotovosti / vprašati z negotovostjo ∙ publ. iti v negotovost v negotovo, nejasno prihodnost; dolgo časa ga je pustil v negotovosti mu ni dal dokončnega odgovora na prošnjo, vprašanje ♪
  18.      negoválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) kdor neguje: v bolezni je bil sin njen negovalec / otroški negovalec ♪
  19.      negoválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za negovanje: negovalno sredstvo za ustnice / kmetijske zadruge so opravile obsežna negovalna dela po gozdovih ♪
  20.      negoválka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) ženska, ki navadno poklicno neguje otroke, bolnike: strokovno šolane negovalke; dela kot negovalka / bolniška, otroška negovalka ♪
  21.      negovánje  -a s (ȃ) glagolnik od negovati: negovanje bolnika / negovanje telesa / negovanje učenčevega izražanja; negovanje jezika / negovanje prijateljskih odnosov ♪
  22.      negováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. opravljati dela za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) dojenčka: mati neguje otroke; dojenčka skrbno negujejo b) bolnika: negovati ranjence; negovala ga je v bolezni, med boleznijo / negovati stare in onemogle 2. opravljati dela, ki so potrebna za čistočo, zdravje, lepši videz telesa ali telesnega dela: negovati kožo, lase, nohte; vsak dan se skrbno neguje 3. opravljati dela za pospeševanje rasti ali povečanje pridelka: negovati sadno drevje; negovati gozd; rože skrbno neguje 4. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim z namenom doseči čimbolj popolno podobo: negovati svojo izgovarjavo; negovati pesniški jezik // krepiti, razvijati, utrjevati: negovati otrokove sposobnosti / negovati bratstvo in enotnost naših narodov negován -a -o: pravilno negovan gozd; imela je negovane nohte; skrbno negovan otrok ♪
  23.      nègovorjèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni (bil) govorjen: našli so osnutek njegovega negovorjenega govora / negovorjeni jezik ♪
  24.      nègréšen  -šna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) rel. ki ni grešen: negrešno dejanje / negrešen človek ♪
  25.      néhanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od nehati: nehanje rasti / delal je brez nehanja ♪

   29.276 29.301 29.326 29.351 29.376 29.401 29.426 29.451 29.476 29.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA