Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (2.926-2.950) 
- krivopriséžništvo -a s (ẹ̑) dejanje krivoprisežnika: obsojen je bil zaradi krivoprisežništva ♪
- krivúljnik -a m (ȗ) teh. priprava za risanje krivulj: lesen krivuljnik ♪
- krížemnik -a m (ȋ) etn. belo blago, navadno platno, ki ga da boter krščencu: velik križemnik ♪
- kríževnik -a m (ȋ) 1. etn. belo blago, navadno platno, ki ga da boter krščencu: tkati križevnik 2. zastar. križar: hraber križevnik ♪
- kríževniški in križévniški -a -o prid. (ȋ; ẹ̑) 1. rel. križniški: križevniška cerkev / križevniška komenda 2. zastar. križarski: križevniška vojska ♪
- krížnica -e ž (ȋ) anat. neparna kost medenice: križnica in kolčnici ◊ bot. križnice rastline z dvostransko somernim cvetom, Brassicaceae ♪
- krížničen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na križnico: križnična konica / križnično vretence križno vretence ♪
- krížnik -a m (ȋ) rel. član nemškega viteškega reda: cerkev so postavili križniki ◊ navt. ladja s križnimi jadri; strojn. del batnega stroja, ki veže batnico z ojnico ♪
- krížniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na križnike: križniška cerkev / križniška komenda ♪
- kŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besedice ni krknil / tudi krkniti si ni upal ♪
- krmániš tudi krmániž -a m (ȃ) žarg., pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): krmaniši in drugi splavarji ♪
- krmárnica -e ž (ȃ) navt. prostor na ladji, v katerem je krmilna naprava s krmilnim kolesom: krmarnica in kapitanova kabina ♪
- krmílnica -e ž (ȋ) pokrit prostor, navadno podoben hišici, v katerega se daje hrana za ptice, divjad: v gozdu je bilo več krmilnic / ptičja krmilnica // prostor, prirejen za krmljenje domačih živali: hlev je imel prizidano tudi krmilnico ♪
- krmílnik -a m (ȋ) posoda, priprava za krmljenje (domačih) živali: krmilnik za piščance, prašiče; krmilniki in napajalniki ♦ agr. avtomatski krmilnik ♪
- kŕmljenik -a m (ŕ) nar. prekmursko prašič za pitanje: zaklati krmljenika ♪
- krníca -e ž (í) 1. poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec; tolmun: vreči kaj v krnico; nevarne krnice // plitvejša kotanja, navadno napolnjena z vodo: krnice so bile polne vode / plitva krnica / kalna krnica voda v krnici 2. agr. spodnji del preprostejše sadne stiskalnice, po katerem odteka mošt: postaviti koš na krnico 3. geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline: v krnici se je nabral sneg / ledeniška krnica 4. nar. vzhodno večja okrogla posoda, navadno izdolbena iz enega kosa lesa: mesiti kruh
v krnici / krnica za pomivanje posode ♪
- krníčast -a -o prid. (í) poln krnic: v gornjem toku je bila reka zelo krničasta / krničast svet ♪
- krníflati -am nedov. (ȋ) nižje pog. nadlegovati, gnjaviti, pestiti: celo popoldne so ga krniflali zaradi neuspeha v šoli ♪
- krnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od krniti: krnitev neodvisnosti / krnitev pravic ♪
- kŕniti -im nedov. (ŕ r̄) knjiž. povzročati, delati, da je česa manj; manjšati, jemati: krniti učiteljevo avtoriteto; krniti notranjo moč države; s tem so krnili neodvisnost dežele / krniti komu pravice ♪
- krojáčnica -e ž (ȃ) krojaška delavnica: obleko so ji naredili v znani krojačnici / gledališka krojačnica ♪
- krojílnica -e ž (ȋ) prostor, obrat za krojenje: krojilnica in šivalnica ♪
- krokárnica -e ž (ȃ) zool. parna kost oplečja zlasti pri pticah in nekaterih sesalcih, ki veže lopatico s prsnico ♪
- krónica 1 -e ž (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od krona: na glavi je imela zlato kronico / zaslužila je marsikatero kronico; šteti kronice ♪
- krónica 2 -e ž (ọ̑) nar. rastlina s črtalastima listoma in navadno enim kimastim cvetom; pomladanski veliki zvonček: zvončki in kronice ♪
2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 
