Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (29.226-29.250)



  1.      nečástnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost nečastnega: ni spoznal nečastnosti svojega dejanja
  2.      nečéd  -i ž (ẹ̑) star. ničvreden, malovreden človek: možakar je prava nečed / kot psovka molči, nečed ti grda
  3.      nèčéden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) nav. ekspr. ki nima lepega, estetskega videza: nima nečednega obraza; dekle ni ravno nečedno
  4.      nečéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. knjiž. ničvreden, malovreden: ogibaj se ga, nečeden človek je / ukvarja se z nečednim poslom 2. evfem. umazan, zanemarjen: miza je pogrnjena z nečednim prtom; živi v zapuščeni, nečedni hiši ● knjiž. govori nečedne besede govori nespodobno, neprimerno; star. tisto nečedno bolezen je dobil spolno bolezen nečédno prisl.: nečedno govoriti, ravnati
  5.      nečédnež  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. ničvreden, malovreden človek: kaj takega lahko stori le kak nečednež / kot psovka ne smej se mi, nečednež
  6.      nečédnost  -i ž (ẹ́) knjiž., ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: počenjati nečednosti; marsikatere nečednosti je kriv alkohol / govori nečednosti // lastnost ničvrednega, malovrednega človeka: njegova nečednost presega že vse meje
  7.      nèčesán  -a -o prid. (-á) knjiž., redko nepočesan: razmršeni, nečesani lasje
  8.      nečímrn  -a -o prid. () 1. ki si prizadeva vzbuditi občudovanje, pozornost: nečimrn mladenič; tako je nečimrna, da se večkrat na dan preobleče / nečimrno vedenje 2. star. ničvreden, ničev: skrb za nečimrne stvari
  9.      nèčíst  -a -o prid. (- -) 1. ki ni (popolnoma) čist: jesti z nečistimi rokami; nečista skodelica; nečiste ulice / nečist mestni zrak / zelo nečisto kožo ima z izpuščaji in pegami / nečista rudnina s primesmi / nečista pasma // ekspr. umazan, zanemarjen: otroci so lačni in nečisti; živi v majhni, nečisti sobi 2. nav. ekspr. slab, nepošten: nečist značaj / ukvarja se z nečistimi posli ● žarg., šport. nečisti boks boksarski dvoboj, ki ni v skladu s pravili tekmovanja; imata še nečiste račune nista še poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti; star. nečista teža bruto težakem. kemično nečista snov; lit. nečista rima rima, pri kateri se vokali ne ujemajo glede dolžine in širine
  10.      nečíst  -a -o prid. ( ) 1. v krščanskem okolju ki glede spolnosti ni v skladu z moralnimi načeli: nečiste misli; nečisto dejanje, ravnanje / nečista ljubezen 2. v nekaterih religijah ki je zaradi svojega dela in položaja v družbi brez določenih pravic: ni smel govoriti z njim, ker je nečist ● nečista žival v muslimanskem in židovskem okolju žival, katere meso je prepovedano uživati nečísto prisl.: nečisto živeti
  11.      nèčistôča  -e ž (-ó) 1. ekspr. umazanija: le kako more živeti v taki nečistoči 2. nav. mn., metal. primesi v kaki snovi: nečistoče v kovinah, litinah, plinih
  12.      nèčístost  -i ž (-) lastnost, značilnost nèčístega: nečistost rudnin / stilna nečistost drame
  13.      nèčistôta  -e ž (-ó) kar je nasprotno, drugačno od čistote: nečistota kemikalij; nečistota semena ♦ elektr. nečistote v polprevodnikih primesi, dodane za dosego določene lastnosti
  14.      nečistovánje  -a s () glagolnik od nečistovati: posledice nečistovanja in nezmernosti / z nečistovanjem si je služila kruh z vlačugarstvom, s prostitucijojur. dejanje, ki zelo žali občutek sramu ali spolne morale
  15.      nečistováti  -újem nedov.) v krščanskem okolju glede spolnosti ne ravnati, ne živeti v skladu z moralnimi načeli: sram jo je bilo priznati, da je nečistovala
  16.      nèčitljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da brati: podpis je nečitljiv; nekatere strani v knjigi so že tako obledele, da so nečitljive / ekspr. ima zelo nečitljivo pisavo
  17.      nèčlán  -a m (-) kdor ni član: nečlani nimajo pravice glasovanja; na sestanek so povabili člane in nečlane
  18.      nèčlénar  -ja m (-ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo ni sestavljeno iz členov, Ameria
  19.      nèčlénast  -a -o prid. (-ẹ̄) ki ni členast: nečlenasta cev / nečlenasta žival
  20.      nèčlovéčnost  -i ž (-ẹ́) ekspr. lastnost človeka, ki nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: razkril je svojo nečlovečnost / nečlovečnost nacističnega režima
  21.      nèčlôvek  -éka m ed. in dv. (-ẹ́) ekspr. kdor nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: v njegovi poeziji si stojita nasproti človek in nečlovek; spreminjati se v nečloveka; divjanje nečloveka; prim. neljudje
  22.      nèčlovéški  -a -o prid. (-ẹ́) 1. ki ni človeški: nečloveška bitja / ekspr.: s kaznjenci je bil zelo nečloveški; to so nečloveške zahteve; nečloveško ravnanje 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: od nečloveškega napora je že čisto oslabel; trpeti nečloveške muke, strahote; zaslišali so nečloveško vpitje / živi v nečloveških razmerah zelo slabih nèčlovéško prisl.: nečloveško so ga pretepli; nečloveško ravnati s kom; nečloveško se vesti
  23.      nèčúten 1 -tna -o prid. (-ū) knjiž. ki se ne nanaša na človekovo erotičnost, telesnost: njegova poezija je izrazito nečutna ∙ knjiž. človekov nečutni svet pojmovni, miselni
  24.      nèdatíran  -a -o prid. (-) ki ni datiran: nedatirano pismo
  25.      nèdáven  -vna -o prid. (-á) časovno malo odmaknjen (v preteklost): nedavni časi / nedavna preteklost bližnja / star. do nedavnega časa sta bila prijatelja do pred kratkim nèdávno prisl.: sporazum so nedavno podpisali / nedavno (tega) sem ga obiskal pred kratkim; sam.: do nedavnega je bil zdrav; odločba je še pred nedavnim veljala

   29.101 29.126 29.151 29.176 29.201 29.226 29.251 29.276 29.301 29.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA