Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (29.189-29.213)



  1.      nebésje  -a s (ẹ̑) zastar. nebo, nebesni obok: vse nebesje je žarelo
  2.      nebeščàn  in nebeščán -ána m ( á; ) v krščanstvu kdor po smrti biva v nebesih: blaženost nebeščanov / moliti k nebeščanom za pomoč // v mnogoboštvu bog, božanstvo: tako so odločili nesmrtni nebeščani
  3.      nebéškati  -am in nebéškati se -am se nedov. (ẹ̑) etn. igrati se otroško igro, pri kateri se pomikajo kljukice po okleščeni veji, zataknjeni v zemljo, navzgor ali navzdol: otroci so radi nebeškali
  4.      nebéški  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno 3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok 4. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža a) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil; mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel ● ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezderel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova mati nebéško prisl.: bilo je nebeško; nebeško lepo igra na citre
  5.      nebína  -e ž (í) bot. divja ali vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti, Aster: marjetice in nebine / alpska nebina alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus
  6.      nèbístven  -a -o prid. (-) ki ni bistven: nebistvene sestavine romana; nebistvena vprašanja / nebistvena razlika
  7.      nèbíten  -tna -o prid. (-) knjiž. nebistven: med njihovimi stališči so le nebitni razločki / vse se mu je zdelo nebitno
  8.      nèblág  -a -o prid. (- -ā) knjiž. 1. ki mu manjka dobrote, plemenitosti: neblag človek 2. redko neprijeten, neljub: s svojim pripovedovanjem mu je obudil neblage spomine / evfem. iz kuhinje se je širil neblag duh zoprn nèblágo prisl.: neblago dišati; neblago ravnati s kom
  9.      nèblagoglásen  -sna -o prid. (-ā) ki ni blagoglasen: neblagoglasni verzi; neblagoglasna beseda
  10.      nèblagoslovljèn  -êna -o tudi nèblagoslóvljen -a -o prid. (- -é; -ọ̑) rel. ki ni blagoslovljen: neblagoslovljen grob; neblagoslovljena zemlja
  11.      nèblókovski  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni blokovski: neblokovske države / neblokovska politika, usmerjenost
  12.      nebó  -á s (ọ̑) 1. navidezno usločena ploskev nad obzorjem: nebo je jasno; nebo žari; ekspr. nebo visi nizko nad hišami; oblaki pokrivajo nebo; zvezda je padla z neba; dim se dviga proti nebu; gledal je v nebo, kakšno bo vreme; sonce je že visoko na nebu; modro, sinje, visoko nebo; nočno, zvezdno nebo / opazovati nebo s teleskopom; južno, polarno nebo; strani neba / obok neba // publ. zračni prostor nad določenim ozemljem: lovci so očistili nebo sovražnih letal; jugoslovansko nebo 2. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: pekel in nebo / priti v nebo / ekspr. prositi nebo za milost Boga 3. publ., s prilastkom področje kake dejavnosti: politično nebo te države se je zvedrilo / z oslabljenim pomenom uveljaviti se na filmskem nebu pri filmu 4. streha iz dragocene tkanine: postelja, prestol z nebom / nositi nebo (pri procesiji) 5. pregrada med ustno in nosno votlino iz mehkega tkiva in kosti: pritisniti jezik na nebo; gnojno, vneto nebo 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neba, v nebo zelo visoko: gore se dvigajo, kipijo do neba, v nebo / prešerni vriski so se razlegali do neba // izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: gorje kipi do neba / ta zločin kriči v nebo; to je v nebo vpijoča krivica / hvaliti, povzdigovati koga do neba ● vznes. nebo je blagoslovilo njun zakon imela sta dosti otrok; njun zakon je bil srečen; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; ekspr. spati pod milim nebom na prostem; ekspr. gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče; ekspr. umreti pod tujim nebom v tujini; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudomanat. mehko, trdo nebo
  13.      nebódijihtréba  m mn. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljeni, nezaželeni ljudje: nekateri nebodijihtreba so hoteli vedeti, koliko vsa stvar stane; neskl. pril.: vznemirjali so ga nebodijihtreba komarji
  14.      nèbogàt  -áta -o prid. (- -ā) ki ni bogat: poročila se je z nebogatim podeželskim zdravnikom; pren. duhovno nebogat človek // evfem. reven, siromašen: nevesta je bila iz nebogate hiše
  15.      nebogljèn  -êna -o prid. ( é) 1. ki si ne more, ne zna pomagati: nebogljen otrok; bila je videti nebogljena; nebogljen kot dojenček / umsko nebogljen / ekspr. prvi nebogljeni koraki po dolgi bolezni; pren., ekspr. jutranje nebogljeno sonce 2. ekspr. slab, neizdelan: prevod je nebogljen / nebogljena zbirka verzov nebogljêno prisl.: nebogljeno jokati
  16.      nebogljênec  -nca m (é) knjiž. nebogljenček: mati je stisnila nebogljenca k sebi ∙ knjiž. oskrbovati stare nebogljence onemogle ljudi
  17.      nèbojèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ni boječ: neboječe dekle / ekspr. človek neboječega značaja
  18.      nèbolèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ni boleč: neboleč udarec; neboleča bula / rešiti zadevo na neboleč način ♦ med. neboleče bezgavke nèboléče prisl.: neboleče izdreti zob
  19.      nèbórben  -a -o prid. (-ọ̑) ki mu manjka borbenosti: nezavedni in neborbeni ljudje / neborbeno obravnavanje vprašanj
  20.      neborè  -éta m ( ẹ́) zastar. revež, ubožec: velik nebore je ta otrok / ne verjamem, saj nisem nebore omejen, neumen človek
  21.      nebóre  prid. neskl. (ọ̄) zastar. 1. reven, ubog: nebore otrok, ne ve, kaj ga čaka 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: še tisto nebore upanja mu je splahnelo
  22.      nèbórec  -rca m (-ọ̑) kdor ni borec: ranjenci in neborci so se umaknili v zaledje
  23.      nebosklòn  -ôna m ( ó) zastar. nebo, nebesni obok: nebosklon je počrnel // obzorje: na nebosklonu se je svitalo
  24.      nebotíčen  -čna -o prid. () ekspr. visok, kot bi segal do neba: v daljavi so se videli nebotični stolpi; nebotične gore; pren. komu so mar njegove nebotične misli
  25.      nèbránjen  -a -o prid. (-á) ki ni branjen, ni varovan: nebranjene meje; sovražniki so vdrli v nebranjeno mesto ♦ šah. nebranjena figura; šport. nebranjeni gol

   29.064 29.089 29.114 29.139 29.164 29.189 29.214 29.239 29.264 29.289  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA