Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (29.164-29.188) 
- nè... predpona v sestavljenkah (ȅ) za izražanje a) zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: neameriški, nedelavec, nedeloven b) nasprotja tega, kar je pomen osnovne besede: neblagoven, nedenaren, nedomačnost c) manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: neambiciozen, nedelaven, nedelavnost; prim. nepre... ♪
- nèagráren -rna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni agraren: neagrarni proizvodi; neagrarna dežela / neagrarno prebivalstvo ♪
- nèakadémski -a -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni akademski: neakademski poklici; neakademska izobrazba / knjiž. neakademska polemika ♪
- nèaktíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka aktivnosti, dejavnosti: neaktiven član skupnosti; odbor je preveč neaktiven ◊ ekon. neaktivni denar denar, ki začasno ni v prometu; kem. neaktivni plin inertni plin ♪
- nèaktívnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neaktivnega človeka: neaktivnost članov / delo ni napredovalo zaradi njegove neaktivnosti / prepustil se je malodušnosti in neaktivnosti ♪
- nèaktuálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni aktualen: obravnavana snov je neaktualna / dramska dela te vrste so bila takrat neaktualna ♪
- nèakutíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) lingv. ki ni akutiran: neakutiran samoglasnik ♪
- nèalkohólik -a m (ȅ-ọ́) kdor ni alkoholik: vzel ga je za sostanovalca, ker je bil nealkoholik; vztrajen nealkoholik; alkoholiki in nealkoholiki ♪
- nèalteríran -a -o prid. (ȅ-ȋ) muz., v zvezi nealterirani ton ton, ki ni kromatično zvišan ali znižan ♪
- nèambiciózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki mu manjka ambicioznosti, ambicij: neambiciozni ljudje / neambiciozni načrti ♪
- nèamêriški -a -o prid. (ȅ-ȇ) ki ni ameriški: neameriško okolje / neameriški film ♪
- neándertalec -lca [der in dǝr] m (á) antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz mlajšega pleistocena: najdišče neandertalcev ♪
- nèangažíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni angažiran, ni vključen v kaj: neangažirani člani društva / družbeno neangažirana umetnost // publ., v zvezi z država neuvrščen, nevezan: krepiti sodelovanje z neangažiranimi državami ♪
- nèangažíranost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neangažiranega človeka: družbena neangažiranost umetnikov / neangažiranost pri delu / svojo neangažiranost je opravičeval z nezaupanjem / publ. politika nevtralnosti in neangažiranosti neuvrščenosti, nevezanosti ♪
- nèapetíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) redko ki ne vzbuja apetita, teka: miza je bila polna neapetitnih ostankov od večerje ♪
- nèartikulíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) lingv. ki ni artikuliran: artikulirani in neartikulirani glasovi; neartikuliran govor ♪
- nèasfaltíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni asfaltiran: neasfaltirana cesta ♪
- nèažúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ) adm. ki ni ažuren: neažurno knjigovodstvo ♪
- nèbárvan -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni barvan: nebarvan pod ♪
- nèbélec -lca m (ȅ-ẹ̑) kdor ni bele rase: boj za enakopravnost belcev in nebelcev ♪
- nèbéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni beljen: nebeljeno platno ♦ teh. nebeljena celuloza ♪
- nében -bna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nebo 5: nebni del ustne votline ♦ anat. nebni obok sluznična guba med mehkim nebom in korenom jezika; nebna kost parna kost trdega neba; lingv. nebni glas nebnik; nebni izgovor izgovor z jezikom ob trdem nebu 2. star. nebesen: nebna sinjina / nebni obok ♪
- nébes -a m (ẹ̑) knjiž. 1. nebo, nebesni obok: pooblačilo se je po vsem nebesu; sinji nebes / na vzhodnem nebesu se je že svitalo 2. nebo, baldahin: prestol z nebesom ♪
- nebésa -bés s mn. (ẹ́ ẹ̄) 1. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani: pekel, vice in nebesa / iti v nebesa / pri omenjanju pokojnega rajnki, Bog mu daj nebesa, je bil pravičen mož / ekspr. prositi nebesa milosti Boga 2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je nebesa / to so prava nebesa za plesalce / narediti si nebesa na zemlji 3. knjiž. navidezno usločena ploskev nad obzorjem; nebo: oblaki so zatemnili nebesa; sinja nebesa 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nebes izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: njihovo gorje kipi do nebes / hvaliti, povzdigovati koga do nebes 5. v medmetni rabi, v zvezi sveta nebesa izraža a) nejevoljo, nestrpnost: sveta nebesa, boš tiho ali ne b) začudenje, navdušenje:
sveta nebesa, kako je lepo ● ekspr. z njihovim prihodom so se mu odprla nebesa je postal zelo srečen, zadovoljen; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih, malih nebesih zelo srečen; godi se mu kot v nebesih zelo dobro; to je gotovo kakor bog v nebesih to je res, resnično; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost ◊ rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih ♪
- nebésen -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina; nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani ♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles nebésno prisl.: nebesno modra barva svetlo modra ♪
29.039 29.064 29.089 29.114 29.139 29.164 29.189 29.214 29.239 29.264