Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (28.926-28.950)


  1.      natalitéta  -e ž (ẹ̑) število, ki pove, koliko (živih) otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev, rodnost: nataliteta pada, raste; dežela ima nizko, visoko nataliteto; nataliteta je večja kot mortaliteta ♪
  2.      natánčen  -čna -o prid., natánčnejši (ȃ) 1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti: natančen delavec, uslužbenec; učitelj je zelo natančen, pretirano natančen; ekspr. ne bodi tako prekleto natančen; ta človek je natančen kot stroj / pri delu je natančen // narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti: natančen merilni instrument; natančna tehtnica; za tako delo je potrebno natančno orodje 2. ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: natančna analiza, preiskava; potrebna je natančnejša kontrola vseh naprav; natančno merjenje / natančno navodilo / natančnejša obrazložitev sodbe 3. ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje: natančnega časa, datuma se ne spominjam; napisati natančen naslov; natančen opis dogodka; imeti natančne podatke / natančen načrt; natančna risba / račun ni natančen // ki se ujema z originalom: natančen prepis pogodbe natánčno 1. prislov od natančen: natančno analizirati snov; natančno določiti, predpisati; predstava se prične natančno ob petih točno ob petih / meriti čas na sekunde natančno; škodo so ocenili precej natančno 2. nav. ekspr. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo: natančno tako sem povedal; zgodilo se je natančno desetega maja / dela potekajo natančno po načrtu / ponovil je vse do pike natančno; do minute natančno prihaja v službo ● ekspr. stvari ni treba jemati tako natančno čisto tako, kot je rečeno ali zapisano ♪
  3.      natánčnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost natančnega človeka: všeč mi je njegova natančnost / učenje strojepisja zahteva natančnost in vztrajnost; pretirana natančnost pri delu / ekspr. svoje delo opravlja z matematično natančnostjo / natančnost merjenja; natančnost zapisnika ♪
  4.      natánek  -nka -o prid. (ȃ) knjiž. natančen: v vseh stvareh je zelo natanek / spomniti se natankega datuma; prim. natanko ♪
  5.      natánko  prisl. (ȃ) 1. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno: natanko to sem povedal; natanko tako se je zgodilo; stal bo natanko sredi sobe / slavnost poteka natanko po načrtu 2. ekspr. izraža, da je upoštevano, zajeto vse, tudi podrobnosti: natanko poučen o stanju; natanko razložiti / do sekunde natanko preračunan mrk; stvar si oglej malo bolj natanko / ne razumem vas natanko čisto, popolnoma ● pog. tu nismo tako natanko nismo tako strogi; ne pričakujemo tako velike obzirnosti, pozornosti; ekspr. stvari ni treba jemati tako natanko čisto tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. natanek ♪
  6.      natečáj  -a m (ȃ) javna objava, s katero se iščejo kandidati za prevzem določenega dela ali za službo: delo so oddali brez natečaja; natečaj za izvirna dramska dela; natečaj za sprejem študentov v prvi letnik / razpisati natečaj za delovno mesto; udeležiti se natečaja; sodelovati v natečaju / javni natečaj ♪
  7.      natečájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na natečaj: natečajni pogoji / natečajni osnutek za spomenik; razstava natečajnih del / natečajna komisija, žirija ♪
  8.      natêči  -têčem dov., natêci natecíte; natékel natêkla (é) nekoliko oteči: gleženj, prst mu je natekel natêči se priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: voda se je natekla v posodo; čez noč (se) je nateklo za dve vedri vode / ko so zajezili reko, se je nateklo globoko jezero / jarek se je natekel do vrha napolnil / ekspr.: v sklad se je nateklo premalo denarja; iz okoliških vasi se je nateklo mnogo ljudi ♪
  9.      natèg  -éga m (ȅ ẹ́) 1. nategnitev, nategovanje: žica se je pretrgala zaradi natega; nateg kože, vrvi 2. fiz., teh. istočasno delovanje dveh enako velikih, narazen usmerjenih sil, ležečih na isti premici: povečati nateg / obremenitev na nateg; prožnost v nategu ♪
  10.      natéga  -e ž (ẹ̑) teh. priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine: odstraniti vodo z natego; steklena natega / izvleči polno natego vina / princip natege ♪
  11.      nategovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nategovati: nategovanje elastike / nategovanje delovne dobe / nategovanje harmonike ♪
  12.      nategováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vlečenjem povzročati a) da doseže kaj večjo, največjo dolžino: nategovati vrv, žico; nategovati elastiko / voznik je krepko nategoval vajeti / nategovati kapo čez ušesa vleči / ekspr. ljudje v zadnji vrsti so nategovali vratove iztegovali b) nav. ekspr. da postaja kaj bolj ravno, gladko, brez gub; poravnavati, zravnavati: nategovati rjuho 2. pog. povzročati, da traja kaj dalj časa: nategoval je debato v nedogled; svojo pripoved je zelo nategoval 3. star. navzemati se, zlasti barve, vonja: vino rado nateguje ● redko jug nateguje piha; ekspr. nategovati harmoniko igrati na harmoniko; ekspr. pri tem je kislo nategoval obraz z mimiko na obrazu izražal razočaranje, žalost; ekspr. nategovati ušesa prisluškovati; ekspr. nategovati žganje iz čutare piti; ekspr. nategovati podatke na lastno kopito na silo jih prilagajati svojim razmeram, potrebam nategováti se ekspr. zelo se truditi, si prizadevati: vse življenje se že nateguje; nateguje se kot (črna) živina ♪
  13.      naték  -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne; netek: radi so poslušali pripovedovanje o vilah in nateku 2. zastar. vsiljiv, nadležen človek: že spet je tu ta zoprni natek ♪
  14.      natékati se  -am se nedov. (ẹ̑) 1. prihajati kam, pojavljati se kje v določeni količini: v strugo se nateka vsa voda s pogorja / kri se je natekala v lužo / ekspr. od kod se ti nateka toliko denarja; na trg se natekajo ljudje; pren., pesn. v sobo se je natekal mrak 2. dov. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci natekali in nakričali natékati brezoseb., nar. vzhodno zamakati, puščati: na več krajih nateka / v osebni rabi streha spet nateka ♪
  15.      natepávati  -am nedov. (ȃ) 1. ekspr. jesti: sedli so za mizo in začeli natepavati / natepavati koruzni močnik / dan na dan natepavajo kislo zelje in fižol / tako natepava, da manjka že pol hleba; natepavati se s kruhom 2. ekspr., redko tepsti, pretepati: zakadil se je vanj in ga začel natepavati ● žarg. celo popoldne sva natepavala pingpong igrala ♪
  16.      natêpsti  -têpem dov., natépel natêpla (é) dati komu udarce: ker ni ubogal, ga je oče natepel; natepsti koga z bičem, palico natêpsti se ekspr. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: na trg so se natepli ljudje; v dvorano se je nateplo veliko otrok / nad dolino so se natepli gosti oblaki ♪
  17.      natezálo  -a s (á) redko natezalnik, natezalec: uporaba natezala in drugih pripomočkov ♪
  18.      natézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo, največjo dolžino; nategovati: natezati žico / natezati elastiko / ekspr. natezal je svoj korak, da ga je komaj dohajala delal je dolge korake; pren., ekspr. s svojim ravnanjem ji je natezal živce 2. nekdaj mučiti na natezalnici: jetnika so natezali tako dolgo, da je vse priznal ● ekspr. natezati ušesa prisluškovati natézati se ekspr. zelo se truditi, si prizadevati: naj se je še tako natezal, dela ni mogel končati // pogajati se: natezala sta se za plačilo; s kupcem sta se natezala brez konca in kraja ♪
  19.      natezávati  -am nedov. (ȃ) star. nategovati: natezavati vrv / natezavati tetivo / krivil je usta in natezaval ustnice ♪
  20.      natézen  -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nateg: natezna naprava / natezna deformacija; natezna napetost napetost v trdni snovi pri nategu; natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo ♪
  21.      natìč  -íča m (ȉ í) tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati natič / fižolov natič ◊ elektr. na priključni vrvici montirani del konektorja ♪
  22.      natíčen  -čna -o prid. (ȋ) teh. ki se natakne: priviti matico z natičnim ključem; strojček ima natično ročico ♪
  23.      natíhem  in na tíhem prisl. (ȋ) 1. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: to bi bilo treba opraviti natihem; natihem pisati pesmi, se poročiti // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natihem si mora priznati, da je poražen; natihem si želeti ljubezni 2. redko tiho, natiho: natihem zakleti; natihem zapreti vrata ♪
  24.      natího  in na tího prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: natiho odpreti; po prstih in natiho stopati; natiho vprašati, zaječati 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: natiho likvidirati podjetje; natiho pokopati // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natiho si je mislil svoje, naglas pa tega ni povedal ♪
  25.      natíhoma  prisl. (ȋ) knjiž. tiho, natiho: natihoma se bližati, odpreti; natihoma odgovoriti / natihoma se shajati; kar natihoma je prodal in izginil ♪

   28.801 28.826 28.851 28.876 28.901 28.926 28.951 28.976 29.001 29.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA