Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (2.876-2.900)


  1.      koženíca  -e ž (í) star. pergament: pisati na koženico / stara, potemnela koženica ♪
  2.      kráčnica  -e ž (ȃ) zool. kost pri pticah, nastala z zrastjo stopalnic ♪
  3.      krajíšnik  -a m (ȋ) knjiž. prebivalec mejnega ozemlja kake države, dežele: izseljevanje krajišnikov / krajišniki Furlanije // zgod. vojak Vojne krajine: četa krajišnikov ♪
  4.      krájnik  -a m (ȃ) 1. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo: pribiti krajnik; zavarovati stene s krajniki; hrastovi krajniki; plot iz krajnikov; žamanje in krajniki 2. redko, navadno s prilastkom konec, rob: povezal je krajnika palice / samo krajnik sonca je gledal izpod oblakov // nav. mn., knjiž., navadno s prilastkom koničasti podaljšek pri oblačilu: krajniki plašča 3. knjiž. kdor je krajni, zadnji v vrsti: krajnika sta stopila naprej // redko končnica: pri vstajanju se je moral z roko opreti na krajnik 4. nav. mn., redko spodnji, navzven upognjeni del klobuka; krajevec, krajec: široki krajniki ◊ zool. zadnji (zob) sekalec ♪
  5.      krájšnica  -e ž (ȃ) redko bližnjica: šel bom kar po krajšnici ♪
  6.      krákniti  -em dov. (á ȃ) oglasiti se z glasom kra: na drevesu je kraknil vran // nizko oglasiti se, spregovoriti: nenadoma je nekaj kraknil ♪
  7.      kraniálen  -lna -o prid. (ȃ) anat. ki je bližje glavi: kranialni konec požiralnika ♪
  8.      krásnik  -a m (ȃ) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata; eklogit: gnajs in krasnik ◊ zool. borov krasnik hrošč kovinsko svetlikajoče se barve, ki leže jajčeca pod lubje borovih štorov, Chalcophora mariana ♪
  9.      kratkočásnica  -e ž (ȃ) ekspr. kratkočasna zgodba, pripoved: pripovedoval mu je burkaste kratkočasnice // kratkočasna ženska: prijetno mu je bilo v družbi te kratkočasnice ♪
  10.      kratkodnévnica  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje manj kot dvanajst ur dnevne svetlobe ♪
  11.      kratkohláčnik  -a m (ȃ) ekspr. kdor nosi kratke hlače, navadno otrok: vaški kratkohlačniki; bosopetniki in kratkohlačniki / kratkohlačnik je prijokal domov otrok, deček ♪
  12.      kratkometrážnik  -a m (ȃ) publ. kratkometražni film: posneti kratkometražnik ♪
  13.      kratkosrájčnik  -a m (ȃ) ekspr. kdor nosi kratko srajco, navadno otrok: kratkosrajčnika sta se igrala v kuhinji / to pravljico pozna vsak kratkosrajčnik otrok, deček ♪
  14.      krátnik  -a m (ȃ) s števnikom mnogokratnik: n-kratnik ♪
  15.      kŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. lahno udariti s prsti, navadno za svarilo: močno ga je krcnil po nosu / krcnila je po sveči in jo ugasnila // ekspr. kratko, močno udariti: krcnil ga je po roki 2. ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti: dobro si ga krcnil ♪
  16.      kŕčnica  -e ž (ȓ) 1. knjiž. krčna žila: zdraviti krčnice 2. nar. šentjanževka, šentjanževa roža: čaj iz krčnice ◊ bot. trajnica z rumenimi cveti in navadno prosojno pikastimi listi, Hypericum ♪
  17.      kréčnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastline, navadno blazinaste, z majhnimi cveti v socvetju, Saxifragaceae ♪
  18.      kréhniti  -em tudi krêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. 1. močno in hripavo zakašljati: krehnil je in v prsih ga je zbodlo // slabš. zakašljati: v zadregi je krehnil 2. dati močen, zamolkel glas: krehnili so vsi topovi hkrati ♪
  19.      kremeníca  -e ž (í) min. brezbarvna spojina silicija z dvema atomoma kisika: meteoriti, bogati s kremenico ♪
  20.      kremenít  -a -o prid. (ȋ) 1. ekspr. odločen, trden, neustrašen: kremenit človek / kremenit značaj 2. redko kremenast: kremenita zemlja ♪
  21.      kremenítost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost kremenitega: kremenitost značaja ♪
  22.      krémšníta  -e ž (ẹ̑-í) nižje pog. kremna rezina: bi pojedla vsak eno kremšnito? ♪
  23.      kreníti  krénem dov. (ȋ ẹ́) 1. začeti hoditi, premikati se: ko se je znočilo, je kolona krenila; pogreb je krenil; vlak je krenil s postaje; avto je počasi krenil // raba peša, s prislovnim določilom iti (stran), oditi: iz kavarne je krenil takoj domov; kreniti od mize; s hitrimi koraki je krenil proti vasi / krenili so k sosedom; zgodaj zjutraj je krenil na pot odpravil se / krenili so od brega odpuli, odjadrali / čete so krenile v boj 2. spremeniti smer poti, gibanja, hoje: krenil je z glavne ceste na kolovoz; kreniti na desno, v levo, v stran; pren. razvoj je krenil v drugo smer; njegove misli so krenile drugam // navadno v zvezi s pot začeti delati, živeti drugače, navadno moralno oporečno: krenil je svojo pot; kreniti s prave poti; kreniti na napačno, zločinsko pot; kreniti bo treba na resnejšo pot; kreniti po krivih poteh 3. redko narediti gib, premakniti: žival je krenila glavo; kreniti z nogo, roko / ni krenil pogleda s hčere ● redko kreniti z mrtve točke premakniti se z mrtve točke ♪
  24.      krêpniti  -em in krépniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepnila // nizko umreti: saj ne boš krepnil od mraza ♪
  25.      krepóstnica  -e ž (ọ̑) nav. iron. poštena, neoporečna ženska: igrati krepostnico in razsodnico / v teh krajih ženske niso krepostnice ♪

   2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA