Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (2.851-2.875)
- košeníca -e ž (í) travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: pasti živino po košenicah; košenice in pašniki // travnik sploh: ob hiši imajo košenico ♪
- košeníčica -e ž (í) 1. nar. (pokošena) trava, seno: grabiti košeničico 2. bot. rastlina z nedeljenimi listi in navadno rumenimi metuljastimi cveti, Genista: barvilna, dlakava košeničica ♪
- košenílja -e ž (ȋ) kem. rdeče barvilo iz košeniljke ♪
- košeníljka -e ž (ȋ) zool. na kaktusu živeči kapar z rdečim barvilom v koži, Dactylopius coccus: košeniljka daje rdečo barvo // kem. rdeče barvilo iz te živali ♪
- košenína -e ž (í) 1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: na strmi košenini je le tu in tam rasel kak grm // travnik sploh: za vrtom so imeli njivo in košenino 2. (pokošena) trava, seno: grabiti košenino ♪
- košenínar -ja m (ȋ) zool. večja, komarju podobna žuželka z zelo dolgimi nogami, ki ne pika, Tipula oleracea ♪
- košníca -e ž (í) nar. vzhodno pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; koš: košnice so bile brez okraskov ♪
- košútnik -a m (ȗ) bot. gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko, Gentiana lutea: tam rastejo košutniki in jegliči ♪
- kotáčnik -a m (ȃ) nav. mn., zool. navadno v sladkih vodah živeče nečlenaste živali z migetalkami na glavi, Rotatoria: deževniki in kotačniki ♪
- kotenína -e ž (í) močna, navadno nebeljena bombažna tkanina: rjuhe iz kotenine ♪
- kotenínast -a -o prid. (í) ki je iz kotenine: koteninast predpasnik; koteninasta krpa ♪
- kotlínica -e ž (í) manjšalnica od kotlina: pred njimi se iznenada odpre kotlinica; leži v kotlinici ♪
- kotlóvnica -e ž (ọ̑) prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: postavitev nove kotlovnice za proizvodnjo pare; kurilnica in kotlovnica ♪
- kótnik -a m (ọ̑) 1. teh. navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L: zaščititi vogle zidov s kotniki / enakokraki kotnik // naprava, podobna črki L, za določanje pravih kotov: preveriti prave kote s kotnikom 2. nar. kočnik: ima še nekaj gnilih kotnikov ♪
- kotonizírati -am nedov. in dov. (ȋ) tekst., nekdaj kemični postopek, pri katerem se predelajo stebelna vlakna v vlakna, podobna bombažnim: kotonizirati konopljo kotonizíran -a -o: kotonizirani lan ♪
- kováčnica -e ž (ā) delavnica, obrat za kovanje: ob cesti je stala kovačnica; iz kovačnice se je razlegalo udarjanje kladiv; pren., ekspr. armada je kovačnica mladih ljudi ♪
- kováčnik -a m (ȃ) bot. lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, Lonicera caprifolium: ob gozdu cvete kovačnik; kovačnik se vzpenja čez ograjo; vonj kovačnika ♪
- kovárnik -a m (ȃ) zastar. spletkar, rovar: ta zlobni kovarnik ga je očrnil pri očetu ♪
- kóvnica -e ž (ọ̑) delavnica, obrat za izdelovanje kovanega denarja: zlato pošiljajo v kovnice / državna kovnica / kovnica denarja // zastar. kovačnica: stopil je v kovnico po žago ♪
- kóvničar -ja m (ọ̑) delavec v kovnici: zaposlen je kot kovničar ♪
- kóvniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kovničarje ali kovnico: kovniški material / kovniško delo / kovniški obrat ♪
- kózelnik -a m (ọ̑) zastar. čarovnik, vedež: nekateri knezi so radi zahajali h kozelnikom ♪
- kozmogóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kozmogonijo: osnova te pesnitve je kozmogonični mit; kozmogonične ljudske pripovedke / Kantova kozmogonična teorija ♪
- kozmogoníja -e ž (ȋ) veda o razvoju vesolja: ukvarjati se s kozmogonijo / mitične kozmogonije preprostih ljudstev ♪
- kožéljnica -e ž (ẹ̑) anat. podlaktna kost na palčni strani: podlahtnica in koželjnica ♪
2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951