Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (28.401-28.425)


  1.      nalívanje  -a s (í) glagolnik od nalivati: nalivanje vina / nalivanje kozarcev z vinom / nalivanje z žganjem ♪
  2.      nalívati  -am nedov., tudi nalivájte; tudi nalivála (í) 1. spravljati kam kaj tekočega: nalivati mleko, olje v posodo; nalivala si je kave 2. polniti s tekočino: gostom je nalival kozarce; nalivati do roba; nalivati kozarce s pivom // ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): prijatelji so ga nalivali z vinom nalívati se ekspr. veliko piti (alkoholne pijače): večkrat so se nalivali v gostilni / kar naprej se naliva z limonado ♪
  3.      nalíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki je za nalivanje: nalivna odprtina 2. v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: ima novo nalivno pero; pisati z nalivnim peresom / zlato nalivno pero ♪
  4.      nalízati se  tudi nalizáti se -lížem se dov. (í á í) 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po lizanju česa, navadno sladkega: nalizati se medu, sladoleda 2. slabš. zadovoljiti svojo potrebo, željo po poljubljanju: ali se nista še nalizala / dolgo se nista mogli nalizati in najokati nehati poljubljati ♪
  5.      naljubíti se  in naljúbiti se -im se dov. (ȋ ū) zadovoljiti svojo potrebo, željo po ljubezni, navadno spolni: ob karnevalu so se napili, naplesali in naljubili; ni se utegnil naljubiti s svojo zaročenko / ko se je je naljubil, jo je zapustil ♪
  6.      nálog  -a m (á) 1. publ. naročilo, ukaz za izvršitev, opravljanje kakega dejanja: izvršiti, napisati, upoštevati nalog / pismeni, ustni nalog; nalog za napad povelje / po čigavem nalogu dela ♦ adm. delovni nalog pismeni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; izdati, podpisati delovni nalog; potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pismeno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa; prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika; jur. sodni nalog dokument, s katerim sodišče, navadno na osnovi verodostojnega dokumenta, odreja izvršitev določenega dejanja; sodni nalog za aretacijo; žel. križni nalog dokument, s katerim se obveščata vlakovodja in strojevodja, da je po voznem redu predvideno križanje preloženo ali da se določa križanje, ki ni predvideno po voznem redu 2. zastar. naloga, dolžnost: njegov nalog je izvrševati ukaze; prišel je z nalogom, da napravi red / za svoj nalog si je odbral dva pogumna tovariša ♪
  7.      nalóga  tudi náloga -e ž (ọ̑; á) navadno s prilastkom 1. kar mora kdo storiti, opravljati a) glede na voljo, zahtevo koga: vestno je izpolnjeval vse naloge, ki so mu jih dajali, naložili, ekspr. zaupali; igralec je dobro opravil svojo nalogo; dobil je nalogo pojasniti položaj / za (domačo) nalogo jim je dala naučiti se pesem b) glede na lastno voljo, željo: odločil se je, da prevzame, sprejme odgovorno nalogo; zastavil sem si zanimivo, težko nalogo / vznes. to je moja življenjska naloga c) glede na poklic, položaj, mesto: izpolnjevati svoje delovne, službene naloge; seznanjati se z nalogami inšpektorja, tajnika / on ima v podjetju odgovorno, zahtevno nalogo / naloga borca je uničevanje sovražnika č) glede na določene okoliščine: naloga je bila zanj pretežka; publ. iz sklepov kongresa sledijo pomembne naloge; ni bil kos svoji nalogi; publ. sedanji položaj nam narekuje odgovorno nalogo // kar mora kaj storiti, opravljati glede na svoj namen: razpravljati o nalogah gledališča, organizacije; šola ima izobraževalne in vzgojne naloge; koža opravlja različne naloge; naloga znanosti je iskanje, odkrivanje zakonitosti / naloge jezikovne kulture, gospodarske stabilizacije ∙ publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje 2. pismeni izdelek, ki ga mora učenec napisati, narediti za pridobitev, dokaz določenega znanja: napisati, popravljati, redovati nalogo / aritmetična naloga; diplomska, magistrska, maturitetna naloga; matematična naloga // šol. podatki in računski znaki, navodila, na osnovi katerih je treba izračunati, vstaviti, kar se zahteva: druga, tretja (matematična) naloga je težka; rešitve nalog so na koncu knjige / izračunati, rešiti nalogo / uporabna naloga besedilo s podatki o določeni stvarni situaciji, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva ◊ geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; igr. miselna, ugankarska naloga besedilo, slika, v zvezi s katero je treba z logičnim mišljenjem ugotoviti, odkriti, kar se zahteva; šol. domača naloga pismene obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; klavzurna naloga nadzorovani pismeni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti; kontrolna naloga; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja ♪
  8.      nalogodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor da nalog, ukaz za izvršitev, opravljanje dejanja: nalogodajalci in izvrševalci vojnih zločinov ♦ fin. kdor da pismeno naročilo komu, naj plača določen znesek naslovniku na naročnikov račun ♪
  9.      nalókati se  -am se dov. (ọ̄) slabš. napiti se: nalokati se mleka, vode; nalokali so se vina, žganja / pog. preveč se ga je nalokal ∙ slabš. še vedno se niso nalokali krvi niso nehali moriti, ubijati ♪
  10.      nalòm  -ôma m (ȍ ó) glagolnik od nalomiti: nalom kosti / nikoli si ni opomogel od prvega življenjskega naloma ♪
  11.      nalomíti  -lómim dov. (ȋ ọ́) 1. z lomljenjem priti do določene količine česa: nalomiti dračje, veje; nalomi pet kosov kruha / nalomiti kamion kamenja 2. delno zlomiti: veter je nalomil več debel; lepenka se je ob pribijanju nalomila; nalomiti si kost; pren., ekspr. glas se ji je nalomil; notranje se nalomiti nalómljen -a -o: zlomiti nalomljeni trs; njeno življenje je nalomljeno; duševno nalomljeni ljudje ♪
  12.      nalóščiti  -im dov. (ọ̄) dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: naloščiti parket, škornje ♪
  13.      nalóžba  -e ž (ọ̑) 1. uporaba denarja za povečanje premoženja: nakup obveznic je bila zanesljiva naložba; povečati naložbe; milijonska naložba; naložba v gostinski obrat, zemljo / investicijska naložba; pren. študij je draga naložba // za to namenjeni, uporabljeni denar: višina naložb // kar se doseže, ustvari s tem denarjem: stroški, vrednost naložb; dobiček od naložb 2. nav. mn., ekon. uporaba dela nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: povečati, ustaviti naložbe; naložbe v industrijo, kmetijstvo, turizem; sredstva za naložbe / bruto naložba ki obsega tudi nadomestilo za amortizacijo; dolgoročne, gospodarske, negospodarske naložbe; javna naložba v objekt za splošne družbene potrebe; neto naložba ki ne obsega nadomestila za amortizacijo ♪
  14.      nalóžben  -a -o prid. (ọ̑) investicijski: naložbeni načrt ♦ fin. naložbeni krediti ♪
  15.      naložítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od naložiti: hitra naložitev blaga / norma naložitve vagona / naložitev denarja v banko / velike naložitve v industrijo naložbe ♪
  16.      naložíti  -ím dov., nalóžil (ȋ í) 1. napraviti, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: naložiti les, tovor, živino; naložiti na mulo, nosila, voz; naložiti si drv v naročje / naložiti ladjo, vagon // napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige je naložil kar na mizo / preveč krompirja si si naložil na krožnik / naložiti perilo v omaro zložiti // napraviti, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: naloži še kako poleno / naložiti na ogenj; naložiti v peč; naloži, da bo topleje / redko naložiti ogenj podkuriti, zakuriti 2. uporabiti denar za povečanje premoženja: naložiti denar v obveznice; naložiti denar v hišo, zemljo / naložiti denar na hranilno knjižico, v banko vložiti // ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: naložiti denar v industrijo, turizem; naložiti sredstva v razširjeno reprodukcijo / naložiti denar v vojsko 3. nav. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naložili so mu veliko dela, dolžnosti; preveč skrbi si je naložil / naložiti davke, globo / naložiti kazen / star. naložil je tlačanom, da se morajo klanjati ukazal jim je, zahteval od njih / pog. še ta umor so mu naložili prisodili, pripisali ● slabš. hitro so se naložili v avto in odpeljali so vstopili; pog. oče mu jih je naložil ga je natepel, pretepel; ekspr. naložila si je osmi križ osemdeset let je (bila) stara; pog. naložili so mu pet let obsodili so ga na pet let zapora; pog., ekspr. preveč si ga je naložil se je napil naložèn -êna -o: tovornjak, naložen z zaboji; odslužiti naloženo kazen; odboru je naložena skrb za proslavo ♪
  17.      namàh  tudi namáh in na màh tudi na máh prisl. (ȁ; ȃ) 1. v trenutku, v hipu: namah razumeti položaj, se strezniti, utihniti; prejšnji način je zavrgel, pa ne namah / kar namah se mu razkrije resnica 2. ekspr. hkrati: zavpila sta oba namah / gospodarske skrbi in toliko drugih opravkov, vse namah je navalilo nanj ♪
  18.      namakálen  -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za namakanje: namakalna voda / začetek namakalnih del / izkopati namakalne jarke in kanale; zgraditi velik namakalni sistem; namakalne naprave / namakalno poljedelstvo ♪
  19.      namákanje  -a s (ȃ) glagolnik od namakati: namakanje perila / rad ima namakanje v morski vodi / namakanje polj, travnikov; umetno namakanje in osuševanje ♪
  20.      namákati  -am nedov. (ȃ) 1. imeti kaj potopljeno v tekočini, navadno z določenim namenom: namakati konopljo, lan; namakati perilo v lugu; v skledi se namaka fižol; namakal si je noge v topli vodi; ekspr. mlin namaka svoja kolesa v reki 2. dovajati vodo, zlasti obdelovalnim zemljiščem: namakati riževa polja / zemljo umetno namakajo / dež obilno namaka gozdove; vso ravnino namaka reka; brezoseb. letos je precej namakalo deževalo 3. pomakati: namakati kruh v kavo, vino ● ekspr. te bregove namaka Nil tod teče; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. namakati roke v človeško kri moriti, ubijati; pog., ekspr. ribiči so skoraj ves dan namakali trnke lovili (ribe); ekspr. ženske so samo namakale ustnice v vino so malo (s)pile namákati se pog., ekspr. kopati se: rad se namaka; namakati se v morju namákan -a -o: namakana polja ♪
  21.      namálati  -am dov. (ȃ) nižje pog. naslikati: namalati pokrajino; namalati na zid / namalati sliko namálan -a -o: namalani svetniki; sedijo kot namalani mirno ∙ nižje pog. od njih boš dobil vraga namalanega nič ♪
  22.      namašíti  -ím dov., namášil (ȋ í) slabš. spraviti v kaj: namašiti dračja v štedilnik / ljudi so namašili v živinske vagone so natlačili ♪
  23.      namàz  -áza m (ȁ á) 1. gastr. kar se namaže, navadno na kruh: zmleta slanina je izvrsten namaz; gost, redek namaz / jajčni, skutni namaz / delati namaze 2. plast snovi, ki je namazana na čem: ta namaz vsebuje strupene snovi; zaščititi drevesa z apnenim namazom; bitumenski, cementni, oljni namaz ♪
  24.      namázati  -mážem dov., namázala in namazála (á ȃ) 1. nanesti na kaj tanko plast mastne ali tekoče snovi: namazati čevlje, tla z loščilom; na debelo namazati / namazati kožo, ustnice; ekspr. obrvi si je namazala s črno barvo / namazati kruh z maslom, pašteto / namazati nadev na testo 2. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil: namazati ležaje, osi / namazal je vrata, da ne bi cvilila tečaje pri vratih 3. slabš. narisati, naslikati: namazala je nekaj portretov in tihožitij / parole so namazali z velikimi črkami napisali 4. ekspr. natepsti, pretepsti: namazal je obe, ženo in hčer; tatove so pošteno namazali / naši nogometaši so goste spet namazali premagali; v odbojki jih namažemo kot nič // prevarati, ukaniti: še njega je namazal s ponarejenimi mumijami; z delnicami te misli namazati ● pog., ekspr. namažite mu jih še petnajst dajte mu še petnajst udarcev; ekspr. namazati otroka z brezovo, leskovo mastjo natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; ekspr. namazati si pete pripraviti se na beg; pobegniti namázan -a -o: stroj je namazan; črn je, kot bi bil s sajami namazan; namazana ženska našminkana, naličena; na tanko namazan kruh ∙ ekspr. ima dobro namazan jezik izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. biti z vsemi mažami namazan zvit, prebrisan; ekspr. življenje mu je z medom namazano dobro se mu godi; vse mu gre kot namazano uspešno, brez zapletljajev ♪
  25.      namazíliti  -im dov. (í ȋ) star. namazati, vtreti v kožo: namaziliti koga z dragocenimi olji; dal si je namaziliti lase // balzamirati: namaziliti mrliča ♪

   28.276 28.301 28.326 28.351 28.376 28.401 28.426 28.451 28.476 28.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA