Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (28.214-28.238)


  1.      nagrabíti  in nagrábiti -im, in nagrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) z grabljenjem priti do določene količine česa: ves dan so grabili, pa so le malo nagrabili; nagrabiti voz listja // ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: nagrabiti bogastvo, denar; nagrabil si je veliko premoženje nagrábljen -a -o: nagrabljeno seno je namočil dež; nagrabljen denar ♪
  2.      nagráda  -e ž (ȃ) 1. kar se da komu kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: izročiti, odkloniti nagrado; mednarodna, občinska nagrada; na tekmovanju plesnih parov sta dobila prvo nagrado; nagrada za režijo, tekst; dobitnik nagrade / dati nagrado nagraditi / za nagrado je dobil teden dni dopusta / častna, odkupna nagrada; filmska, literarna nagrada / Nobelova, Prešernova nagrada; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago // kar se dobi, če se izpolni določen pogoj: izžrebati, razpisati nagrado; denarna, knjižna, praktična nagrada / pri večjem nakupu da tovarna lepo nagrado / tolažilna nagrada / publ. najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi 2. plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: določiti, odobriti nagrado blagajniku društva; nagrada za nadurno delo / enkratna, mesečna nagrada / zastar. nagrada se plačuje od tiskarske pole honorar ♪
  3.      nagráden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nagrado: nagradni natečaj, razpis; nagradna križanka, uganka; nagradno tekmovanje / nagradno žrebanje / nagradni dopust; nagradno potovanje / nagradni kupon ♪
  4.      nagradítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nagraditi: dobiti čestitke ob nagraditvi / nagraditev najboljših del ♪
  5.      nagradíti  -ím dov., nagrádil (ȋ í) 1. dati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagraditi najzaslužnejše umetnike, znanstvenike; žirija ga je nagradila za odlično igro; rešitelja je bogato nagradil / nagraditi film, knjigo / nagradili so ga z dopustom / ekspr. nagraditi s ploskanjem // dati komu kaj, ker je izpolnjen določen pogoj: nagraditi izžrebane gledalce, kupce / nagraditi s knjigo, televizorjem / nagraditi z izletom, s pozornostjo 2. dati komu kaj kot plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: nagraditi dolgoletnega tajnika društva ● ekspr. življenje ga je za to dejanje, odkritje bogato nagradilo to dejanje, odkritje mu je prineslo veliko zadovoljstva, koristi nagrajèn -êna -o: nagrajeni umetnik; nagrajeno delo / ekspr. njegovi napori so bili nagrajeni z velikim uspehom ♪
  6.      nagrájanje  -a s (á) knjiž. nagrajevanje: nagrajanje umetnikov ♪
  7.      nagrájati  -am nedov. (á) knjiž. nagrajevati: nagrajati umetnike, znanstvenike; bogato, velikodušno nagrajati / nagrajati s ploskanjem ♪
  8.      nagrajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od nagrajevati: nagrajevanje znanstvenikov / kriteriji za nagrajevanje umetniških del / nagrajevanje po delu, učinku ♪
  9.      nagrajeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagrajevati najboljše umetnike, znanstvenike / nagrajevati filme, knjige / nagrajevati z visokimi nagradami / ekspr. nagrajevati s ploskanjem // dajati komu kaj, ker je izpolnjen določen pogoj: nagrajevati kupce / nagrajevati pravilne odgovore, rešitve / nagrajevati z izleti 2. dajati komu kaj kot plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: nagrajevati funkcionarje, poslance / publ. nagrajevati po učinku plačevati nagrajeván -a -o: to delo ni primerno nagrajevano ♪
  10.      nagrávžen  -žna -o prid. (á ā) nižje pog. ogaben, gnusen: umazana, nagravžna voda / nagravžno dejanje ♪
  11.      nagrísti  -grízem dov. (í) 1. z grizenjem načeti: nagristi jabolko; miši so nagrizle zelje 2. ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: kemikalije lahko nagrizejo kovino ∙ ekspr. spomenike je že nagrizel zob časa zaradi starosti začenjajo razpadati nagrízen -a -o: nagrizena čokolada; od črvov nagrizena vrata ♪
  12.      nagrmáditi  -im dov. (ā ȃ) z grmadenjem spraviti skupaj: kamenje v dolini so nagrmadili hudourniki; pren., ekspr. nagrmaditi goro dokazov; nagrmaditi si bogastva nagrmáditi se priti kam, pojaviti se kje v veliki količini: v skladiščih se nagrmadijo zaloge blaga / ob kiosku se je nagrmadilo veliko ljudi; pren., ekspr. težke skrbi so se nagrmadile nanjo nagrmáden -a -o: na bregu nagrmadene ledene plošče; soba je nagrmadena z dragocenim pohištvom ♪
  13.      nagróben  -bna -o prid. (ọ̑) ki je na grobu: nagrobni kamen, spomenik; nagrobna plošča / nagrobni govor je imel rektor univerze / nagrobni napis besedilo mrtvemu na nagrobniku ♪
  14.      nagúliti se  -im se dov., nagúlila se in nagulíla se (ú) žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja: zgodovino se je nagulil, ker bo vprašan / naguliti se na pamet / si se že nagulil za izpit naučil, naštudiral ♪
  15.      nahajalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine: najti, odkriti nahajališče; premogova, rudna nahajališča; nahajališče živega srebra / nahajališče nafte, plina / odpreti, pripraviti nahajališče / debelina, nagib nahajališča plasti, sloja // publ. kraj, prostor, kjer je, obstaja kaj sploh: odkriti nahajališče amfor, fosilov / na zemljevidu je zaznamoval svoje trenutno nahajališče / nahajališče narcis, rakov / znana nahajališča iz neolitika najdišča ♪
  16.      nahájanje  -a s (ȃ) glagolnik od nahajati: iskanje in nahajanje novih izraznih možnosti / zanikati nahajanje tujcev v mestu ♪
  17.      nahájati  -am nedov. (ȃ) publ. imeti: v tem dejstvu nahaja neizpodbitne dokaze; ta človek nahaja zelo dober odziv v družbi / tam zmeraj nahaja zveste poslušalce // večkrat najti: na bojišču je nahajal najrazličnejše orožje; iskati in nahajati / kritika nahaja v drami tudi motiv upora odkriva, vidi nahájati se publ., s prislovnim določilom biti sem: v knjigi se nahajajo napake; v gorah nahajamo sneg / predsednik se nahaja v pisarni / nahajam se pred odločilnim obdobjem nahajajóč -a -e: braniti mesto, nahajajoče se v sovražnikovem obroču ♪
  18.      náhija  -e ž (á) v fevdalni Turčiji manjša upravna enota: beograjska nahija ♪
  19.      náhod  -óda in -a m (á ọ́, á) vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj: dobiti, imeti nahod ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; vet. nalezljivi nahod kuncev nalezljivo vnetje nosne sluznice kuncev ♪
  20.      nahóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) ki ima nahod: nahoden človek; ničesar ne voha, ker je nahoden / ekspr. nahoden nos ♪
  21.      nahodíti se  -hódim se dov., nahójen (ȋ ọ́) 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hoji: ko se nahodi, spet sede k pisalni mizi / hitro si se nahodila 2. v hoji, hojenju doseči veliko, preveliko mero: zelo smo se nahodili; za danes si se dovolj nahodil / od goric do sem se kar nahodiš ● ekspr. ta se je pa nahodil po sodiščih imel je veliko opraviti s sodišči ♪
  22.      nahódnost  -i ž (ọ́) stanje nahodnega človeka: zaradi nahodnosti ni zaznaval vonja ♪
  23.      nahŕbten  -tna -o prid. (ȓ) ki se nosi, prenaša na hrbtu: nahrbtna škropilnica; nahrbtna šolska torba ♪
  24.      nahrulíti  in nahrúliti -im dov. (ȋ ú) grobo, glasno ozmerjati, ošteti: odposlance je nahrulil in nagnal; nahrulil jo je, zakaj ni prišla; nahruliti koga kot psa zelo ♪
  25.      nahúditi  -im tudi nahudíti -ím dov., nahúdil (ú ȗ; ȋ í) star. narediti, storiti kaj hudega: to ti je ona nahudila / tudi zima jim ne more nič nahuditi nahúditi se, tudi nahudíti se razjeziti se: oče se je zelo nahudil nad njim ♪

   28.089 28.114 28.139 28.164 28.189 28.214 28.239 28.264 28.289 28.314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA