Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (28.026-28.050)



  1.      nadkòp  -ópa m ( ọ́) mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor: delati, zavarovati nadkope; vznožje strmega nadkopa; nadkopi in podkopi
  2.      nadkríti  -kríjem dov., nadkrìl tudi nadkríl (í ) knjiž. pokriti, zavarovati: nadkriti hodnik / zaradi močne svetlobe si je nadkrila oči z roko nadkrít -a -o: nadkrite stopnice
  3.      nàdkróvje  -a s (-ọ̑) navt. del ladje nad (glavnim) krovom; nadgradnja: stene nadkrovja so bile uničene
  4.      nadláhtje  -a s () star. nadlaket: tesno se je oklenila njegovega nadlahtja
  5.      nadlákten  -tna -o () pridevnik od nadlaket: nadlaktna kost; nadlaktne mišice
  6.      nadlánka  -e ž () zool. trša in daljša dlaka pri živali, ki sega čez spodnjo, mehkejšo: letni kožuh ima krajšo nadlanko; nadlanka rjave, temne barve
  7.      nadléga  -e ž (ẹ̑) 1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje: dela jim nadlego; ne bo jim v nadlego; ekspr. samo za nadlego je pri hiši / pooseb., slabš. že spet je tu ta nadlega ∙ to delo ji je v nadlego ga ne opravlja rada; starost mu je v nadlego staranje mu povzroča neprijetnosti, težave; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen 2. star. neprijetnost, težava: orožniki so jim delali hude nadlege / brez nadlege so prišli mimo straž
  8.      nadlegovánje  -a s () glagolnik od nadlegovati: ni se zmenil za njegovo nadlegovanje; z nadlegovanjem doseči kaj
  9.      nadlegováti  -újem nedov.) 1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: nadlegovati gosta, mimoidoče; nadlegovati z vprašanji, željami; pismeno, vsiljivo nadlegovati / vsako žensko nadleguje / star. Turki so neprestano nadlegovali deželo napadali, ropali / komarji, muhe nadlegujejo živino / kot vljudnostna fraza oprostite, da vas nadlegujem // nav. ekspr. s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: dolgovi ga nadlegujejo; razne bolezni nadlegujejo trto ∙ ekspr. ta misel ga že dolgo nadleguje vznemirja, muči; ekspr. pri hoji ga nadleguje sapa težko diha; ekspr. starost ga je nadlegovala povzročala neprijetnosti, težave 2. vztrajno, vsiljivo prositi: snubci nadlegujejo očeta za hčer; nadlegovati sosede za denar; nadlegoval ga je toliko časa, da mu je ustregel // redko vztrajno, vsiljivo spraševati: novinarji so ga nadlegovali o dogodku; kar naprej ga nadleguje, kje je bil snoči
  10.      nadletávati  -am nedov. () knjiž. letati nad čim, preletavati: ameriška letala so več dni nadletavala sovražno ozemlje
  11.      nadléžen  -žna -o prid., nadléžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: nadležen novinar, prosilec; ta moški je zelo nadležen; včasih je ni mogel pričakati, zdaj pa mu je bila nadležna / s svojo preveliko zgovornostjo je bil vsem nadležen / nadležne muhe // nav. ekspr. ki s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: znebiti se nadležnega dolga; bolezen ni nevarna, je pa dolgotrajna in nadležna; spraševanje mu je nadležno / nadležna megla nadléžno prisl.: nadležno spraševati
  12.      nadlíšček  -čka m () 1. bot. rastlina z nasprotno stoječimi listi in majhnimi belimi ali rdečkastimi cveti, Circaea: cveti nadliščka 2. knjiž. mandragora: zdraviti z nadliščkom
  13.      nàdljudjé  -ljudí m mn., daj. nàdljudém, tož. nàdljudí, mest. nàdljudéh, or. nàdljudmí (-) množina od nadčlovek: heroji, ki jih postavlja na oder, so navadni ljudje, ne nadljudje; sami sebi se dozdevajo nadljudje / ekspr. ljudstvo gospodov in nadljudi; prim. nadčlovek
  14.      nadlóga  -e ž (ọ̑) kar je za koga zelo neprijetno, težavno: revmatizem je njena stara nadloga; rešiti se nadlog; reka jim dela ob deževju hude nadloge; pomagati v stiskah in nadlogah; vojska, davki in druge nadloge / ekspr. to je nadloga vseh nadlog zelo velika, huda / pooseb.: slabš. že spet je tu ta nadloga; kot psovka izgini že, nadloga ∙ preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudega
  15.      nàdméra  -e ž (-ẹ́) gozd. količina lesa, ki se pri prvem merjenju doda določeni, dogovorjeni količini zaradi osušitve, kala: nadmera pri deskah, hlodih / nadmera znaša deset centimetrov
  16.      nadmôčen  -čna -o prid. (ó) knjiž. ki je v premoči: boriti se s številčno nadmočnim sovražnikom / njegove šahovske figure so nadmočne močnejše / ekspr. težave premaguje z nadmočno voljo zelo veliko, izredno nadmôčno prisl.: nadmočno zmagati
  17.      nadmôčnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost človeka, ki je v premoči: sovražnikova nadmočnost jih je vznemirjala / občutek nadmočnosti velike moči
  18.      nàdmójster  -tra m (-ọ́) nekdaj kdor nadzoruje in dopolnjuje delo mojstrov v proizvodnji: nadmojster v tkalnici
  19.      nadmôrski  -a -o prid. (ó) geogr., v zvezi nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino: določati, meriti nadmorsko višino; kraji z isto nadmorsko višino / jezero leži v nadmorski višini nad dva tisoč metrov
  20.      nàdnacionálen  -lna -o prid. (-) nadnaroden: umetnina nadnacionalnega pomena / nadnacionalna poezija; mednarodna komisija ima nadnacionalne pristojnosti naddržavne
  21.      nàdnaráva  -e ž (-) v krščanstvu kar je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: v tej dobi je bil človeški duh usmerjen le v nadnaravo; razmerje med naravo in nadnaravo
  22.      nàdnaráven  -vna -o prid. (-á) 1. v krščanstvu ki je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: nadnaravni svet; nadnaravne sile, sposobnosti / nadnaravna bitja / verovati v nadnaravno življenje // ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni: nadnaravni pojavi; nadnaravna moč 2. ekspr. zelo velik izreden: nadnaravna lepota, moč / kip nadnaravne velikosti
  23.      nàdnaslòv  -óva m (- -ọ́) publ. prvi, glavni naslov, navadno v časopisu: odgovor na vprašanje, postavljeno v nadnaslovu; članek z zelo poudarjenim nadnaslovom
  24.      nàdnatúren  -rna -o prid. (-) knjiž. nadnaraven: nadnaturni svet / nadnaturni pojavi / ekspr. premagoval se je z nadnaturno močjo zelo veliko, izredno
  25.      nadobláčen  -čna -o prid. () ki je, se nahaja nad oblaki: nadoblačna sinjina, svetloba; pren., ekspr. živi v nadoblačnih višavah

   27.901 27.926 27.951 27.976 28.001 28.026 28.051 28.076 28.101 28.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA