Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (2.776-2.800)
- kóničnost -i ž (ọ́) teh. lastnost, značilnost koničnega: koničnost orodja ♪
- konídij -a m (í) nav. mn., bot. enocelični tros pri nekaterih glivah ♪
- konjedêrnica in konjedérnica -e ž (ȇ; ẹ̑) slabš. poslopje, stavba za ubijanje bolnih, oslabelih (domačih) živali; konjačija: odpeljati bolnega konja v konjedernico ♪
- konjeníca -e ž (í) v nekaterih državah konji in konjeniki v vojski za preboj in hiter prodor v sovražnikovo zaledje: konjenica je napadla // rod kopenske vojske s konji in konjeniki: služil je pri konjenici / lahka, težka konjenica ♪
- konjeník -a m (í) v nekaterih državah vojak konjeniške enote: služil je kot konjenik; četa konjenikov ♪
- konjeníški -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na konjenike ali konjenico: konjeniški polk; konjeniška enota / konjeniški napad / konjeniška uniforma 2. nanašajoč se na konjeništvo: ukvarja se s konjeniškim športom / konjeniški klub ♪
- konjeníštvo -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo jahačev, z vzrejo in dresuro konj, z organizacijo konjskih dirk: v konjeništvu je dosegel lepe uspehe / ukvarja se s konjeništvom s konjeniškim športom ♪
- konjúšnica -e ž (ȗ) konjski hlev, navadno večji: konji so bili privezani v konjušnici / vojaška konjušnica ♪
- konjúšnik -a m (ȗ) 1. kdor dela v konjušnici: konjušnik je osedlal konja; več let je bil za konjušnika 2. zlasti v fevdalizmu naslov za plemiča: zbrali so se konjušniki iz vse dežele ♪
- konôpnica -e ž (ȏ) 1. zool. sivo rjavkasta divja raca z rumenim kljunom, Anas strepera: dolgorepka in konopnica 2. bot. gozdna rastlina z belimi, rumenkastimi, rdečimi cveti v grozdih, Dentaria: brstična konopnica ♪
- konopnína -e ž (ȋ) 1. konopljena slama: konopnina je bila popolnoma suha 2. tekst. konopljina: rjuhe iz konopnine ♪
- konsternírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. zbegati, potreti: novica jih je čisto konsternirala konsterníran -a -o: njegov obraz je konsterniran ♪
- kontaminírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž., redko spojiti, združiti: kontaminirati različne stile 2. publ. onesnažiti, okužiti: kontaminirati zrak ♦ voj. okužiti s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi plini // redko poškodovati, pokvariti: to je kontaminiralo oči kontaminíran -a -o: kontaminirana obleka ♪
- kontenína -e ž (í) redko kotenina: gosta kontenina ♪
- kóntragovórnik -a m (ọ̑-ọ̑) knjiž. kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika, protigovornik: oglasil se je kontragovornik ♪
- kontrólnik -a m (ọ̑) adm. knjiga, kartoteka za evidentiranje poteka poslovnih dogodkov: vpisati v kontrolnik / voditi kontrolnik uvoza ◊ elektr. kontrolnik izolacije priprava za ugotavljanje okvar v električni izolaciji ♪
- konvenírati -am nedov. (ȋ) knjiž., navadno z dajalnikom ustrezati, biti primeren: poslano blago nam konvenira ♪
- koordiníranje -a s (ȋ) glagolnik od koordinirati: koordiniranje dela / koordiniranje gospodarske politike / plansko koordiniranje s planom ♪
- koordiníranost -i ž (ȋ) značilnost koordiniranega: v iskanju podatkov je bilo premalo koordiniranosti / koordiniranost dela ♪
- koordinírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno, usklajevati: koordinirati delo posameznikov / koordinirati in usmerjati investicijske programe / koordinirati razlage sistemizirati koordiníran -a -o: dogovorili so se za koordiniran nastop na tujih tržiščih ♦ jur. koordinirani ali prirejeni organi upravni organi enake stopnje iste ali istovrstne družbene politične skupnosti; med. koordinirani gibi usklajeni gibi; prisl.: delati koordinirano ♪
- kopalíščnica -e ž (ȋ) ženska oblika od kopališčnik: bilo je polno kopališčnikov in kopališčnic ♪
- kopalíščnik -a m (ȋ) redko kopališki gost: lani je bilo malo kopališčnikov ♪
- kopálnica -e ž (ȃ) prostor za umivanje, kopanje, navadno s kopalno kadjo in tušem: umiva se v kopalnici; išče sobo s souporabo kopalnice ♪
- kopanína -e ž (í) agr. prekopani del zemljišča: posejati kopanino // kar se skoplje pri prekopavanju zemljišča: nalagati kopanino ♪
- kopírnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za kopiranje: nesel je nekaj matric v kopirnico; dela v kopirnici ♪
2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876