Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (27.589-27.613)


  1.      motociklízem  -zma m (ȋ) kar je v zvezi z motornimi kolesi ali njihovo uporabo: razvoj motociklizma / športni motociklizem ♪
  2.      mótodírka  in móto dírka -e ž (ọ̑-ȋ) nav. mn., publ. dirka z motornimi kolesi: v nedeljo bodo motodirke ♪
  3.      mótokrós  -a m (ọ̑-ọ̑) šport. dirkalna vožnja z motornimi kolesi po krožni progi z naravnimi ovirami: tekmovanje v motokrosu ♪
  4.      mótor  -ja m (ọ̑) knjiž. gonilna sila, gibalo: on je motor celotne akcije; glavni ženski lik je motor v romanu ♪
  5.      motór  -ja m (ọ̑) 1. stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo, pogonski stroj: motor brni; letalu se je pokvaril motor; motor teče enakomerno; pognati, prižgati, vključiti motor; brnenje motorja / avtomobilski, ladijski motor; električni motor; motor na bencin, zračno hlajenje; moč motorja; zaviranje z motorjem; pren. to je zanj motor, ki ga žene k aktivnosti; ekspr. presaditev človeškega motorja 2. osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem; motorno kolo: skočiti z motorja; peljati se z motorjem / dirkalni motor ◊ elektr. enofazni motor elektromotor, ki deluje na izmenični tok samo ene faze; enosmerni motor na enosmerni tok; glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja; komutatorski motor; sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; navt. izvenkrmni motor; strojn. dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib; dvovaljni motor z dvema valjema; Ottov motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; pogonski motor; Wanklov motor; motor z notranjim zgorevanjem na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem; glava motorja ♪
  6.      motórček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od motór: motorček brezhibno deluje; model žene motorček / ekspr. pri prometni nesreči je padel z motorčka / električni motorček ♪
  7.      mótoren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. gonilen, gibalen: motorna sila nacionalizma ♪
  8.      motóren  -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na motór: motorni deli / motorni bencin / vozilo na motorni pogon / motorni čoln; motorni promet; motorni vlak; motorna kosilnica, žaga; motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem; motorno letalo ◊ strojn. motorna gred; motorno olje olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; žel. motorni vlak kompozicija iz enega ali več motornih voz in ene ali več prikolic; motorni voz železniški vagon, ki ima pogonski motor in prostor za potnike ♪
  9.      motóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. gibalen: motorična dejavnost organizma; motorična sposobnost telesa / motorična reakcija / motorični tip človeka tip človeka, ki ima velike sposobnosti za gibanje ◊ anat. motorični živec živec, ki povzroča delovanje mišic; motorično središče celice v osrednjem živčevju, ki prevajajo vzburjenje k mišicam motórično prisl.: motorično zavrt otrok ♪
  10.      motórika  -e ž (ọ́) 1. knjiž. sposobnost telesa za gibanje: prizadeta je otrokova motorika; motorika roke / pospeševanje motorike 2. muz. neprekinjeno, enakomerno potekajoče ritmično gibanje: motorika v baročni glasbi ♪
  11.      motoríst  -a m (ȋ) 1. kdor vozi motorno kolo: pri nesreči se je motorist poškodoval; prehiteti motorista / prvenstvo motoristov 2. žarg. delavec, ki upravlja stroj na motor z notranjim zgorevanjem; strojnik: zaposlen je kot motorist ◊ navt. (ladijski) motorist kdor upravlja motor na manjši plovni enoti v trgovski mornarici ♪
  12.      motorístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na motoriste ali motorizem: motoristična čelada / motoristične dirke / motoristični klub ♪
  13.      motorístika  -e ž (í) dejavnost v zvezi z motornimi kolesi ali njihovo uporabo, zlasti na športnem področju: gojil je motoristiko in plavanje / v šoli je dobil osnovne pojme o motoristiki ♪
  14.      motorizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od motorizirati: motorizacija armade, prometa / motorizacija obdelovanja zemlje / motorizacija v kraju naglo napreduje 2. ekspr. motorna vozila: časi, ko še ni bilo motorizacije; sovražnik je uporabil vso svojo motorizacijo ♪
  15.      motorízem  -zma m (ȋ) dejavnost v zvezi z motornimi kolesi ali njihovo uporabo: razvoj motorizma ♪
  16.      motorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. opremiti kaj z motornimi vozili (za prevoz): motorizirati pehoto / država se hitro motorizira 2. vpeljati motorni pogon v kako dejavnost: motorizirati kmetijstvo / motorizirati delavnico motorizírati se pog. kupiti si osebni avtomobil: tudi jaz sem se motoriziral motorizíran -a -o: motorizirani turisti; motorizirana enota vojske; publ. motorizirani nomadi turisti, ki potujejo z avtomobilom in taborijo; sam.: motorizirani naj ve o vozilu kaj več kot to, kje je bencin ♪
  17.      motórjev  -a -o (ọ̑) pridevnik od motór: motorjev cilinder ♪
  18.      motórka  -e ž (ọ̑) pog. 1. motorna brizgalna: gasilsko društvo je kupilo motorko 2. motorna ročna žaga: z motorkami podirati drevesa 3. motorna kosilnica: kositi z motorko 4. motorni vlak: motorka je pripeljala na postajo in izstopila sva ♪
  19.      motorovódja  -e tudi -a m (ọ̑) žel. kdor vozi motorni vlak: po trčenju so priprli motorovodjo // navt. motorist: postati motorovodja na barki ♪
  20.      motoskijöring  -a [mótoskjéring] m (ọ̑-ẹ̑) šport. smučanje na motorno vleko: na jezeru organizirati motoskijöring; ukvarjati se z motoskijöringom ♪
  21.      motovílček  -čka [u̯č] m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od motovilec: pripravila je motovilček s fižolčkom ♪
  22.      motovíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. delati kaj, navadno počasi, nerodno: nekaj motovili v gozdu; motovilil je pred vrati; nalašč tako dolgo motovili; že nekaj dni se motovilijo tuji delavci okrog hiše / z nahrbtnikom se je motovilil iz avtomobila / motovilil se je v nerešljivih vprašanjih / otročad se je motovilila ob peči je bila / že dolgo se je motovilil s tem delom se je ukvarjal // počasi, nerodno hoditi: motoviliti skozi temo; raca in motovili pred njim / pijan motovili po kuhinji / ves dan je motovilil okrog je hodil 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom nerodno, neurejeno se gibati, premikati: muha je motovilila in se vedno bolj zapletala v pajčevino / motoviliti z rokami po zraku / časopis je v vetru motovilil motovíliti se 1. ekspr. pojavljati se v neredu: misli so se mu začele motoviliti / to vprašanje se mu je motovililo v mislih // izmikati se: kaj se motoviliš, saj si sam hotel sodelovati 2. redko vtikati se, vmešavati se: ne motovili se v zadeve starejših ● ekspr. dekle se mu že več dni motovili po glavi misli nanjo; ekspr. motovili se okrog dekleta zanima se zanjo ♪
  23.      motovíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od motoviliti: nič motoviljenj, samo dejstva / z motoviljenjem je vstopil v sobo obotavljaje se ♪
  24.      motovílka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȋ) zastar. predeno, štrena: na roke si je nataknila novo motovilko ♪
  25.      motrênje  -a s (é) glagolnik od motriti: pozorno motrenje / motrenje narave, življenja / tribuna za motrenje vseh vprašanj, ki so življenjskega pomena presojanje, ocenjevanje ♪

   27.464 27.489 27.514 27.539 27.564 27.589 27.614 27.639 27.664 27.689  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA