Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (27.289-27.313)



  1.      módo  -a s (ọ̄) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice, moška spolna žleza: odstraniti moda mladim samčkom; pasja moda; vnetje moda / nizko sunil ga je v moda
  2.      modràs  -ása m ( á) strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu in rožičkom na glavi: modras se greje na skali; pičil ga je modras; ubiti modrasa; gleda kot modras sovražno, neprijazno
  3.      modrásovec  -vca m (á) bot. grm z dišečimi rožnatimi cveti, ki cvete pred olistanjem; navadni volčin
  4.      módrec  tudi módrc -a [prva oblika rǝc] m (ọ̑) kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: bil je modrec; tako so mislili in govorili največji modreci vseh časov; knjiga znanega modreca / redko antični modreci filozofi // kdor prodorno misli in ustrezno ravna: modrec v vedenju in življenju; vaški modrec; nasveti modreca
  5.      modríca 1 -e ž (í) 1. modrikasta lisa na koži zaradi izliva krvi: od udarcev so se mu delale modrice; ves hrbet ima pokrit z modricami; modrice od vrvi 2. knjiž. rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških; plavica: modrice med pšenico; šopek iz klasja in modric ◊ vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae
  6.      modríca 2 -e ž (í) knjiž. muza: prositi modrico za navdih / pesn. sin modric pesnik / esej o Vodnikovi modrici
  7.      modriján  -a m () mislec, modrec: bil je velik modrijan; tako so mislili in govorili največji modrijani vseh časov; iron. bomo videli, kaj si boste izmislili, modrijani / redko grški modrijani filozofi // kdor prodorno misli in ustrezno ravna: njega vprašaj za svet, ki je modrijan; vaški modrijan ● kamen modrijanov po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti težje je odgovarjati na vprašanja, kot pa spraševati
  8.      modrijánka  -e ž () ženska oblika od modrijan: tej modrijanki se dogodek ni zdel nič skrivnosten
  9.      modrijárh  -a m () slabš. mislec, modrec: lažni modrijarh; kritika modrijarhov
  10.      modríka  -e ž (í) bot. trava s togimi listi in valjastim ali glavičastim socvetjem, Sesleria: modrika raste na strmih kamnitih pobočjih
  11.      modríkast  -a -o prid. (í) ki ni popolnoma moder: modrikast cvet; voda modrikaste barve; modrikaste gore; modrikaste meglice / od mraza modrikast obraz ♦ vrtn. modrikasta funkija vrtna trajnica z velikimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta sieboldiana modríkasto prisl.: modrikasto siva ali modrikastosiva tkanina
  12.      modríkavost  -i ž (í) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi; cianoza: modrikavost obraza, prstov
  13.      modrílo  -a s (í) 1. nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele: beliti perilo z modrilom; predalčki s škrobom in modrilom 2. redko ličilo modre barve: oči si je podčrtala z modrilom 3. modro barvilo: prekriti z modrilom ◊ kem. berlinsko modrilo umetni pigment modre barve; kobaltovo modrilo pigment v kobaltu modre barve; metilensko modrilo obstojno modro barvilo za barvanje mikrobov, tkanin
  14.      modrín  -a m () nav. mn., zool. majhni dnevni metulji z modrimi, zelenimi, rumenimi, oranžnimi krili, Lycaenidae: cekinčki in modrini
  15.      modrína 1 -e ž (í) 1. lastnost modrega, modra barva: temna modrina prehaja v bledo; modrina encijana, neba, oči 2. knjiž. modro nebo: vrhovi gor se ostro rišejo na modrini / beli oblački plavajo po nebesni modrini 3. trta z modrim grozdjem: tukaj raste modrina; modrina in črnina 4. redko kar je modro sploh: človek z modrino pod očmi ◊ les. modrina modrikasta barva lesa zaradi napada glivic, zlasti v beljavi bora; vrtn. kitajska modrina grmičasta okrasna trajnica z majhnimi svetlo modrimi cveti v socvetjih, Ceratostigma plumbaginoides
  16.      modríš  -a m (í) nar. vzhodno rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških; plavica: modriš med pšenico; šopek iz klasja in modriša
  17.      modríti 2 -ím nedov., modrèn ( í) ekspr. delati, da kdo postaja bolj moder, preudaren: kar ga je učilo in modrilo, ni smelo biti v nobenem stiku s šolo; sina je poslal v svet, kjer se je modril / saj sem ga ves čas modril, a me ni poslušal / star. profesor jih je modril učil, izobraževal
  18.      modrobrádec  -dca m () knjiž. moški, ki mori svoje žene: koliko žensk je izginilo v skrivnostni zadevi modrobradca
  19.      modrokŕven  -vna -o prid.) ekspr. aristokratski, plemiški: modrokrvni ljudje; modrokrvna rodbina / modrokrvna nadutost
  20.      modroslóvje  -a s (ọ̑) star. filozofija: zgodovina modroslovja / končati tretji letnik modroslovja filozofske fakultete
  21.      modróst  -i ž (ọ̑) 1. lastnost modrega človeka: občudoval je modrost svoje žene; spoštovali so ga zaradi njegove modrosti; ekspr. človek velike modrosti / podvomili so o modrosti njegove odločitve primernosti, ustreznosti 2. kar vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: te besede so velika modrost; življenjska modrost; modrost v pregovorih / stara modrost pravi: kamen do kamna palača 3. ekspr. misel, spoznanje: vsi so tiščali tja, kjer je on razkladal svoje modrosti; rad je poslušal burkeževe premetene modrosti / iron. sit sem tvojih modrosti 4. ekspr. znanje: mož brez večje jezikovne modrosti; bil je nabit z vso mogočo modrostjo / glava mu je omahovala od same modrosti / šolska modrost 5. rel. krepost, ki človeku daje spoznanje in voljnost odločati se za tisto, kar je Bogu ljubo: rasti v modrosti ● iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; kamen modrosti po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. stara kost je modrost star človek je razmeroma zelo moder, izkušen; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden
  22.      modrósten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na modrost: modrostne knjige / modrostne puhlice ◊ anat. modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov
  23.      modroválec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor modruje: mrk, trmast modrovalec / ekspr. večni modrovalec
  24.      modrovánje  -a s () glagolnik od modrovati: filozofsko, trezno, zdravo modrovanje; modrovanje o življenju / razprava se je spremenila v modrovanje; malo se zmeni za njegovo modrovanje; moško modrovanje
  25.      modrováti  -újem nedov.) 1. razmišljati, razpravljati o čem kot modrec: modrovati o ljubezni, veri, življenju; o smrti je modrovalo že veliko filozofov / ekspr.: njegovi povesti se je poznalo, da rad modruje premišljuje, razglablja; glasno modrovati 2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: vzdignil se je in začel modrovati; zlasti rad modruje o poljedelstvu / z njim je prijetno modrovati pogovarjati se // razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali delati, pa modrujejo ● ekspr. z otroki je treba blebetati, s starci pa modrovati vsebina pogovora mora biti primerna starosti sogovornika modrujóč -a -e: modrujoč človek; knjiž. modrujoča proza

   27.164 27.189 27.214 27.239 27.264 27.289 27.314 27.339 27.364 27.389  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA