Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (26.989-27.013)


  1.      mímik  -a m (í) kdor (poklicno) izraža čustva, razpoloženje z gibanjem, premikanjem obraznih mišic: nastopa znamenit mimik / njen mož je izrazit mimik ♪
  2.      mímika  -e ž (í) gibanje, premikanje obraznih mišic za izražanje čustev, razpoloženja: posnemati mimiko koga; deklamator je uporabil mimiko in kretnje / govorica mimike / obrazna mimika / njena žalost se je izražala v mimiki, z mimiko // izražanje čustev, razpoloženja na tak način: ima smisel za mimiko; patetična mimika ♪
  3.      mimikríja  -e ž (ȋ) biol. pojav, da je nezavarovana žival po obliki, barvi ali obnašanju podobna živali, ki ima nevaren obrambni organ: z mimikrijo se žuželka brani pred sovražniki / strokovnjak za mimikrijo; pren. to je samo mimikrija, prikrivanje v resnici netovariških odnosov; kulturna mimikrija ♪
  4.      mímo  prisl. (ȋ) izraža premikanje v bližini in naprej: hoditi mimo; mimo grede se ozira po hišah; ustavil je mimo gredočega kmeta; tam mimo teče reka; elipt.: hotel je kar mimo; stopil je mimo in padel z zidarskega odra ∙ pog. nobenega avtomobila ni mimo ne pripelje tod; pog. govoriti mimo oddaljevati se od teme, predmeta; pog. pogledati mimo ne naravnost, ne v oči; pog. obišči nas, če prideš mimo mimo našega doma, kraja; pog. udariti, ustreliti mimo reči, storiti kaj napačnega // pog., v zvezi biti mimo miniti, preiti, ne biti več: prve češnje so mimo; nevarnost je že mimo / glavno delo je mimo končano, opravljeno; prim. mimogrede, mimoidoči ♪
  5.      mímo  in mimo predl. (ȋ) z rodilnikom 1. za izražanje premikanja v bližini koga ali česa in naprej: šel je mimo mene, ne da bi me pogledal; Sava teče mimo Zagreba / delo poteka mimo društva 2. star. kljub, proti: vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir; sledi ji mimo svoje volje 3. star. za izražanje dodajanja, vključevanja; razen: ne zna drugega jezika mimo maternega; svet šteje mimo predsednika še deset članov / mimo drugega je treba vedeti tudi to 4. star., navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti; kakor: lepša je mimo vseh ● publ. ne moremo mirno mimo tega dejstva treba ga je upoštevati; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; pog. pri napredovanju so šli mimo njega ga niso upoštevali ◊ jur. privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov ne da bi bili upoštevani ♪
  6.      mimobéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. na hitro, mimogrede opravljen: zadostoval je mimobežen pogled v zgodovino // kratkotrajen: mimobežno čustvo ◊ geom. mimobežna premica premica, ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna mimobéžno prisl.: videl jo je le mimobežno ♪
  7.      mímogredé  prisl. (ȋ-ẹ̄) 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre, ne da bi bil to glavni namen poti: na sprehodu si je mimogrede ogledal razstavo / šiva, mimogrede pa prisluškuje hkrati, obenem 2. ekspr. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: videl sem ga le mimogrede / otroci kar mimogrede zrastejo // z lahkoto, brez težav: stroj vam mimogrede popravim 3. izraža, da se kaj posebej ne poudarja: to omenim samo mimogrede / elipt.: mimogrede, kako vam dela avto; mimogrede povedano, ni mi všeč; to vprašanje ni bilo tako mimogrede kakor po naključju, brez namena izrečeno; prim. iti, mimo ♪
  8.      mimogréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž., redko na hitro, mimogrede opravljen: to je le nekaj mimogrednih misli // kratkotrajen: njuno razmerje je bilo mimogredno ♪
  9.      mimohòd  -óda m (ȍ ọ́) organiziran, slovesen sprevod skupine ljudi mimo gledalcev: svečan mimohod nastopajočih; vojaški mimohod / iti v mimohodu mimo žare s pepelom pokojnega ♪
  10.      mímoidóči  -ega m (ȋ-ọ́) kdor gre mimo: mimoidoči se niso dosti ozirali; vsak mimoidoči pogleda v izložbo; prim. iti, mimo ♪
  11.      mimóza  -e ž (ọ̑) 1. bot. tropska rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo, Mimosa pudica: grmički dišečih mimoz; občutljiva je kot mimoza 2. poljud. okrasno sredozemsko ali tropsko drevo s pernatimi listi in rumenimi cveti v glavicah, strok. srebrnasta akacija: nasad mimoz; šopek vijolic z vejicami mimoze ♪
  12.      mimózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mimozo: mimozni grm / knjiž. mimozna občutljivost ♪
  13.      mína 2 -e ž (ȋ) grafitni vložek za svinčnik: ošiliti mino; vložiti v svinčnik novo mino / mine za patentne svinčnike ♪
  14.      mína 3 -e ž (ȋ) pri starih Grkih 1. denarna enota, šestdesetina talenta: odkupil se je z dvema minama 2. utežna enota, približno 0,5 kg: dve mini zlata ♪
  15.      minêr  -ja m (ȇ) delavec, ki razstreljuje skale, objekte: minerji pripravljajo traso za cesto; zaposlen je v rudniku kot miner / gradbeni miner; miner v kamnolomu // vojak, izurjen za polaganje in odstranjevanje min, eksploziva: minerji so minirali most ♪
  16.      minerál  -a m (ȃ) min. plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi, rudnina: raziskovati minerale; nahajališča mineralov / naravni, umetni minerali ♪
  17.      minerálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mineral: mineralne snovi / mineralna barva / mineralni vrelec vrelec mineralne vode; mineralna voda voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi; mineralna gnojila ◊ teh. mineralna volna volni podoben proizvod iz rudnin; mineralno olje iz nafte pridobljeno olje, ki se uporablja kot gorivo, mazivo ♪
  18.      mineralizácija  -e ž (á) glagolnik od mineralizirati: mineralizacija humusa ♪
  19.      mineralizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. spreminjati organske snovi v anorganske: bakterije razkrajajo odpadke in jih mineralizirajo / mineralizirati humus 2. teh. prepojiti z mineralnimi snovmi: mineralizirati les ♪
  20.      minêrec  -rca m (ȇ) žarg., voj. miner: v enoti so bili preizkušeni minerci ♪
  21.      minêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na minerje ali miniranje: minerski oddelek je bil vsako noč na progi / minerski tečaj / minersko kladivo, orodje ♪
  22.      minéštra  -e ž (ẹ̑) gosta jed iz več vrst živil, zlasti zelenjave in testenin: jesti, kuhati mineštro; lonec mineštre ♪
  23.      minévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od minevati: hitro minevanje časa / minevanje dolge zimske noči / nastajanje in minevanje ♪
  24.      minévati  -am nedov. (ẹ́) 1. časovno se odmikati: dnevi minevajo / čas je hitro mineval 2. izraža približevanje prenehanju obstajanja: dan je že mineval, ko so končali; že tretje leto mineva, odkar je odšel / nevihta mineva ponehava / ko sonce posije, rosa mineva 3. nav. 3. os., ekspr. izraža približevanje prenehanju telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: navdušenost, dobra volja ga mineva 4. nar. kvariti se, uničevati se: ostanki lesa so minevali na dežju 5. preh., knjiž. iti, hoditi mimo (in naprej): vojaki so molče minevali ljudi ● pot jim je hitro minevala zdelo se jim je, da traja malo časa; nar. zdaj rože že minevajo prenehavajo cveteti ♪
  25.      minjónka  -e ž (ọ̑) žarg. predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: kupiti navadne žarnice in minjonke ♦ vrtn. nizka georgina z enojnim cvetnim odevalom ♪

   26.864 26.889 26.914 26.939 26.964 26.989 27.014 27.039 27.064 27.089  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA