Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (26.551-26.575)



  1.      meketáč  -a m (á) ekspr. kozel: gnal je kozla na semenj, toda suhega meketača ni kupil nihče // slabš. kdor govori, pripoveduje z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: na sestanku smo morali že spet poslušati tistega mestnega meketača
  2.      meketánje  -a s () glagolnik od meketati: meketanje koz / dovolj imam tvojega meketanja
  3.      meketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) 1. oglašati se z glasom me ali mekeke: lačne koze, ovce meketajo v staji / kadar so ga hoteli otroci razdražiti, so začeli meketati 2. slabš. govoriti, pripovedovati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo z nami, kaj bo z nami, je ves v strahu meketal starec / kaj bi toliko meketal, naredi, pa je govoril, pripovedoval meketáti se ekspr. z zategnjenim, pretrganim glasom se smejati: oglasi se vesel smeh, še stric se meketa meketáje: kozel je meketaje bežal pred psi in otroki meketajóč -a -e: meketajoč glas; meketajoč smeh
  4.      mekína  -e ž (í) agr. trši ovoj semena prosa, ječmena, tesno zrasel z vsebino: tolkel je proso in tako odstranjeval mekine // mn. ti ovoji, odstranjeni z luščenjem, tolčenjem: krmiti z mekinami; vreča mekin ● ekspr. oče si zaračuna vsako plevo, vsako mekino malenkost
  5.      mekínje  -a s () nar. vzhodno več mekin, mekine: odpihniti mekinje
  6.      meksikájnar  -ja m () nekdaj 1. (prostovoljni) vojak mehiškega cesarja Maksimilijana: meksikajnarji so se odpeljali iz Ljubljane proti morju 2. nav. mn. škorenj z zgoraj trdimi, spodaj nagubanimi golenicami: mož v telovniku, kratkih irhastih hlačah in meksikajnarjih
  7.      mél  -a m (ẹ̑) mel ž: ploščate skale so bile pokrite z drobnim, belim melom / na melu je ležal sneg melišču
  8.      mél  -í ž, daj., mest. ed. méli tudi mêli (ẹ̑) 1. droben pesek, razpadli delci kamnin: na kamnitih ploščah se je nabrala drobna, bela mel; vse pobočje je pokrivala sipka mel // melišče: steza drži čez meli / v meleh pod vrhovi je še sneg; zagledal ga je visoko v meleh 2. zastar. drobir: mel iz barja / lesena mel
  9.      melafír  -ja tudi -a m () petr. drobnozrnata temna predornina: melafirji in diabazi
  10.      melamín  -a m () kem. brezbarvna kristalna snov za izdelovanje umetnih smol, ki pri višji temperaturi ne postanejo mehke: tovarna melamina
  11.      melancána  -e ž () enoletna kulturna rastlina ali njen jajčasti sad, jajčevec: prodaja paradižnike in melancane / dušene melancane
  12.      mélange  -ea in melanž -a [melánž] m () tekst. izdelek iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: naročiti mélange / volneni mélange; neskl. pril.: mélange preja, tkanina / zelena mélange (barva) barva, ki jo tvorijo različne barve, med katerimi prevladuje zelena
  13.      melanholíja  -e ž () 1. duševno stanje, značilno za človeka melanholičnega temperamenta: obšla ga je melanholija; hitro se je otresel melanholije / melanholija v glasu, očeh / melanholija jesenske pokrajine 2. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v žalostnem, mračnem razpoloženju, v nesproščeni duševni in telesni dejavnosti: bolnik z akutno melanholijo
  14.      melanhólik  -a m (ọ́) človek melanholičnega temperamenta: velik melanholik je; melanholiki in sangviniki
  15.      melanóm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih pigmentnih celic
  16.      melína  -e ž (í) 1. melišče: steza se je vzpenjala ob melini / peščena melina 2. nar. strm, nerodoviten svet: pokositi melino; garal je po melinah
  17.      meliorácija  -e ž (á) izboljšanje zemljišč z osuševanjem, namakanjem, dodajanjem manjkajočih snovi: povečati donos z melioracijo; melioracija kmetijskih zemljišč; sredstva za melioracijo so zagotovljena / melioracija gozdov izboljšanje gozdov z gojitvijo ustreznejših drevesnih vrst, skrbnejšim vzdrževanjem
  18.      melíran  -a -o prid. () 1. tekst. ki je iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: melirana preja, tkanina 2. ekspr., v zvezi z lasje, brada ki je različnih barv, med katerimi navadno prevladuje siva: on ima že melirane lase / starec s sivo melirano brado ◊ metal. ki ima belo-sivo prelomno ploskev
  19.      melísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na meliso: melisni listi / melisno olje / star. melisne jagode melisnice
  20.      melíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na melišče: nastajanje meliščnih področij / meliščno rastlinje
  21.      melízem  -zma m () muz. toni, ki se pojejo na en zlog: melizmi v liturgičnem petju
  22.      melizmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na melizem: melizmatično petje / melizmatični okraski
  23.      mélj  -a m (ẹ̑) (zelo) drobna mivka: jezero se je napolnilo z vulkanskim pepelom in meljem
  24.      meljáč  -a m (á) redko kočnik: korenina meljača
  25.      melják  -a m (á) anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti; kočnik: korenine meljakov ◊ agr. močnati del zrna; zool. zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane; kočnik

   26.426 26.451 26.476 26.501 26.526 26.551 26.576 26.601 26.626 26.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA